Ob svetovnem dnevu svobode medijev novinarji opozarjajo na izzive na svojem profesionalnem področju. "Mediji in novinarji igramo pomembno vlogo pri promociji demokracije in človekovih pravic," je na novinarski konferenci ob dnevu svobode medijev dejala predsednica Konfederacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Helena Milinković. Kljub temu pa se novinarji in drugi medijski delavci po njenih besedah spoprijemajo z izzivi, kot so cenzura, digitalno nasilje, ustrahovanja in celo fizično nasilje.

Milinković je ob tem spomnila, da so že dalj časa kritične predvsem razmere na RTV Slovenija, čez nekaj dni bo namreč minilo eno leto, odkar so novinarski sindikati na RTV Slovenija začeli stavko, pri kateri še vedno vztrajajo. "Kadrovsko in finančno izčrpavanje, kaznovanja z disciplinskimi postopki in z opozorili pred odpovedjo delovnega razmerja, nazadovanja namesto napredovanj, cenzura, politična propaganda, poskusi utišanja ter dezinformacije so postali del uničevalskega pohoda vodstva RTV-ja na javni medij," je razmere na RTV Slovenija opisala Milinković.

Stavke na RTV-ju tako očitno še ne bo kmalu konec, a hkrati je po opažanju Helene Milinković v preteklem letu dni stavka prerasla v družbeno gibanje za ohranitev RTV-ja, ki se mu je pridružila tudi javnost. "To je eden od unikumov v Evropi," je dejala.

"Vemo, da nismo edini javni medij, ki ga poskušajo enostransko, ideološko in politično podrediti. Smo pa edini, ki ga je javnost podprla na referendumu. Pričakovali bi, da je sporočilo razumelo tudi vodstvo in še kdo. Neodvisni javni servis je temelj svobodne in demokratične družbe. Tisti, ki tako razmišljamo, bomo svoj poklic še naprej opravljali profesionalno," pa je v imenu Aktiva novinarjev informativnega programa Televizije Slovenija dodala Maša Tomažin Hladen.

Razmere na MMC-ju: Vodstvo RTV-ja ponovilo razpis za odgovornega urednika

Tudi sodelavci spletnega portala MMC so že drugi dan svobode medijev dočakali v precejšnji negotovosti, je dejal Marko Prša, član aktiva in lektor spletnega portala. Marca lani je namreč vodenje uredništva kot vršilec dolžnosti prevzel Igor Pirkovič, ki pa mu je mandat že potekel. "Že več kot leto dni delujemo pretežno v samoorganizaciji novinarjev in dnevnih urednikov," je poudaril Prša.

MMC bi po spremembi statuta moral dobiti novega odgovornega urednika ali urednico, lani jeseni je bi objavljen prvi razpis, a njegov razplet ni znan. Uredništvo je tedaj z veliko večino izrazilo podporo kolegici Ksenji Tratnik, podprl jo je tudi v. d. direktorja Radia Slovenija Mirko Štular. "Odgovora, zakaj po vseh teh mesecih razpis še ni zaključen, nimamo," je dejal Prša in dodal, da mnenji uredništva in v. d. direktorja Radia Slovenija očitno ne pretehtata mnenja v. d. direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije.

Medtem je vodstvo ponovilo razpis za odgovornega urednika MMC-ja, ne da bi o tem obvestilo uredništvo. "Tako smo tik pred prvomajskimi prazniki, ki so jih mnogi izkoristili za daljši oddih, opazili, da je objavljen nov razpis. Rok za prijavo je zelo kratek, izteče se že 12. maja," je opozoril Prša. "Upanja, da bi vodstvo na položaj odgovornega urednika imenovalo zaupanja vreden kader z znanjem in integriteto na osnovi dosedanjih izkušenj in z mislijo na udar v informativnem programu Televizije Slovenija, nimamo," je sklenil Prša.

Vojna izčrpavanja

"Nenehno opozarjamo na vojno izčrpavanja, ki še vedno poteka na RTV Slovenija, čeprav se uničevanju javnega RTV zoperstavljamo z opozorili, protesti, pa tudi s stavko, ki traja že skoraj leto dni," so ob dnevu svobode medijev izpostavili v aktivu Radia Slovenija. Kot je na novinarski konferenci dejal Aleš Kocjan, novinar in urednik notranjepolitične redakcije na Radiu Slovenija, je vojna izčrpavanja vse bolj brutalna in prehaja v fazo, ko se po hiši zaradi pritiskov in škodljivih programskih in kadrovskih odločitev med zaposlenimi širita otopelost in apatičnost. "Tudi na Radiu Slovenija novinarji v teh razmerah, pa tudi zato, ker smo vsak dan bolj obremenjeni, težko in z zadnjimi močmi profesionalno opravljamo svoje delo." Kljub vsemu javnost z rekordno poslušanostjo Radia Slovenija mediju še izkazuje zaupanje.

Kocjan je opozoril, da vodstvo RTV Slovenija ne podpisuje pogodb z nekaterimi radijskimi sodelavci, zaposlovanje in razvoj sta ustavljena, medtem ko zaposlovanje kadrov na TV SLO, celo takih, ki so pred tem delali za vlado, ni nikakršna težava. Pri čemer opozarjajo, da mora biti RTV zaveznik javnost, in ne oproda določenih političnih struj in centrov moči, ki ga želijo spremeniti v svoje nekritično propagandno trobilo.

"Odgovorni uredniki in uredniki ne bi smeli biti zadnji v vrsti delodajalcev, ampak prvi v novinarskih vrstah, zato Aktiv novinarjev Radia Slovenija tokrat poziva odgovorne urednike in urednike, naj zaščitijo ustvarjalce na RTV Slovenija pred pritiski, naj odločno obsodijo grožnje novinarkam in novinarjem, naj branijo profesionalnost in neodvisnost RTV Slovenija. Tudi v zadnjem primeru napadov, ki se dogajajo na Saša Hribarja. Zgroženi smo, da napadi na posamezne novinarke in novinarje prihajajo celo z vrha RTV Slovenija. Tovrstna umazana in neprimerna obračunavanja prek družbenih omrežij ostro obsojamo," še dodajajo v aktivu Radia Slovenija.

"Podirati je lahko, graditi je težje"

Gorazd Jukovič je v imenu uredniškega kolegija STA-ja spomnil, da se je javnost na ta dan pred dvema letoma aktivirala za reševanje STA-ja, ki mu je tedanja vlada ukinila financiranje. "To je bilo po več kot 300 dneh spet vzpostavljeno, a rane, ki jih je povzročil ta neupravičeni poseg v našo avtonomijo, bomo celili še precej časa. Podirati je lahko, graditi težje," je dejal.

"Vedno znova tudi ugotavljamo, da ko nekdo premakne okvire spodobnosti, meje med tem, kar je prav, proti tistemu, kar ni, nihče več ne postavi povsem nazaj. Tudi zato je treba ščititi meje novinarske profesionalnosti sproti in vztrajno. Vsak zase, s svojo integriteto in etično držo, in skupaj, s solidarnostjo in podporo," je pozval.

Tudi zato so se danes zbrali pred RTV-jem, ki bije boj za profesionalno novinarstvo že predolgo, čeprav mu je ključno podporo v tem boju izrazila javnost. "Ta je tista, za katero delamo, in ta je tista, za katero se je vredno boriti," je dejal Jukovič.

"Akutne težave STA-ja so trenutno rešene, na sistemske rešitve, ki bi za vedno zavarovale našo avtonomijo, še čakamo. Čas je, da se takoj vzpostavijo tudi razmere za profesionalno delo na RTV-ju. Ker si javnosti to želi in zasluži. In ker pravi novinarji drugače ne znamo delati," je še poudaril Jukovič.

Anketa: 85 odstotkov medijskih delavcev je že razmišljalo o zamenjavi zaposlitve

Ob svetovnem dnevu svobode medijev je Sindikat novinarjev Slovenije objavil rezultate ankete o delovnih in življenjskih razmerah novinark in novinarjev ter drugih medijskih delavk in delavcev.

Kot razkrivajo rezultati ankete, v kateri je lani poleti sodelovalo nekaj manj kot 300 medijskih delavcev, je kar 85 odstotkov vprašanih že pomislilo, da bi si poiskali drugo zaposlitev. Skoraj dve tretjini vprašanih je drugo zaposlitev iskalo (ali jo še išče) zunaj novinarstva, medtem ko bi v novinarstvu vztrajala le približno tretjina tistih, ki razmišljajo o zamenjavi službe.

Med vzroki za opustitev poklica novinarstva je kar precej razlik med delavci v javnem in zasebnih medijih. Tako anketiranci, zaposleni v javnem mediju, občutno pogosteje kot zelo pomemben razlog za morebitno zapustitev poklica omenjajo cenzuro (77 odstotkov v javnih, 57 odstotkov v zasebnih medijih), politično vmešavanje (77 odstotkov v javnih, 55 odstotkov v zasebnih medijih), tržne pritiske (59 odstotkov v javnih, 39 odstotkov v zasebnih medijih), nesposobnost vodstva (56 odstotkov v javnih, 35 odstotkov v zasebnih medijih), nestrinjanje z uredniško politiko (54 odstotkov v javnih, 40 odstotkov v zasebnih medijih) in pomanjkanje avtonomije (46 odstotkov v javnih in 33 odstotkov v zasebnih medijih). Po drugi strani pa je nizka plača poglavitni vzrok za odhod iz poklica edini vidik, ki se med anketiranimi v zasebnih medijih omenja pogosteje kot med tistimi v javnem mediju (40 odstotkov v zasebnih, 36 odstotkov v javnih medijih).

Več kot dve tretjini anketiranih novinark in novinarjev je preobremenjenih z delom

V anketi ugotavljajo, da več kot dve tretjini oziroma 70 odstotkov vprašanih zaznava preveliko obremenjenost z delom. Na RTV-ju je delež preobremenjenih anketirancev za skoraj 9 odstotnih točk višji (63,0 odstotka) kot v zasebnih medijih (54,5 odstotka). Najmočneje pa preobremenjenost občutijo zaposleni v časopisih, saj jo zaznava kar 76 odstotkov vprašanih. Najpomembnejši vzroki preobremenjenosti med zaposlenimi v časopisih in preostalih medijih so v prevelikem številu različnih opravil (71 odstotkov časopisi, v preostalih medijih 55 odstotkov), delovni čas, ki presega 8 ur (časopisi 61 odstotkov, preostali 39 odstotkov), prepletanje delovnega in prostega časa (časopisi 58 odstotkov, preostali 46 odstotkov) in dodeljevanje novih vrst del (časopisi 52 odstotkov, preostali 31 odstotkov).

Glavni razlogi za nezadovoljstvo: vrednotenje delovnih mest in obseg dela

Med anketiranimi delavkami in delavci v medijih je največ nezadovoljstva povezanega z vrednotenjem delovnih mest, zaradi katerega sta nezadovoljni skoraj dve tretjini vprašanih. Izrazito nezadovoljstvo anketirancev je zaznati tudi pri možnostih napredovanja (60 odstotkov), ki se kaže kot približno enako zastopan problem med zaposlenimi v zasebnih medijih (61,3 odstotka) kot tistimi v javnem mediju (64,1 odstotka).

Z obsegom dela je nezadovoljnih 63 odstotkov vprašanih, pri čemer delež v zasebnih medijih presega polovico (53 odstotkov) zaposlenih. Tudi pri vprašanju o dodatnih ugodnostih iz delovnega razmerja zaznavamo med anketiranci velik delež nezadovoljnih (45 odstotkov). Ta delež je med zaposlenimi v zasebnih medijih skoraj dvakrat večji (59 odstotkov) kot v javnem servisu (31 odstotkov).

S plačo je povsem ali pa vsaj do neke mere nezadovoljnih več kot tretjina (34 odstotkov) delavcev v medijih. Večje nezadovoljstvo s plačo je zaznati pri delavcih v zasebnih medijih, kjer jih je 41 odstotkov do neke mere ali sploh nezadovoljnih s plačo.

Med tistimi, ki delajo za časopis, se največje nezadovoljstvo kaže pri možnostih napredovanja, s katerimi je nezadovoljnih skoraj tri četrtine, nezadovoljni so tudi s sistemom vrednotenja delovnih mest in z dodatnimi ugodnostmi iz delovnega razmerja. Delež nezadovoljnih s plačo je v časopisih Delo, Dnevnik, Večer in Primorske novice skoraj dvakrat višji v primerjavi z zaposlenimi v drugih medijih.

Nadurno delo opravlja osem izmed desetih vprašanih v anketi. Toda dve petini jih pravi, da jih ne more uveljavljati. Največje deleže so zaznali med zaposlenimi v časopisih in na Slovenski tiskovni agenciji (STA). Za dežurstvo ob nedeljah in praznikih več kot 40 odstotkov vprašanih ne prejme ustreznega plačila. To zaznavajo predvsem pri zaposlenih v dnevnem in revijalnem tisku ter tiskovni agenciji.

Odgovornost do javnosti kot najpomembnejši vidik novinarskega dela

Velika večina sodelujočih v anketi vlogo medijskega delavca v družbi vrednoti kot pomembnejšo od lastnih interesov. Največ jih namreč za zelo pomemben vidik svojega dela šteje odgovornost do javnosti. Slednjo kot zelo pomemben vidik novinarskega dela šteje 78 odstotkov sodelujočih, avtonomijo pri delu 69 odstotkov, uredniško politiko pa 68 odstotkov, je na predstavitvi ankete povedal raziskovalec v Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Boris Mance.

Na četrto mesto so se uvrstile socialne pravice (66 odstotkov), na peto pa odnosi s sodelavci (62 odstotkov). Sledita pomoč ljudem (54 odstotkov) in obseg prostega časa (51 odstotkov). Za manj oz. za najmanj pomembne štejejo plačilo (43 odstotkov), možnost napredovanja (37 odstotkov) in specializacijo (31 odstotkov).

Za novinarski poklic je značilna prekarizacija, kar je razvidno tudi iz ankete, je poudarila predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik. Anketirani so v medijih namreč v povprečju zaposleni 23 let, toda pogodbo o zaposlitvi imajo sklenjeno zgolj za obdobje 16 let. "Šele po določenem obdobju so dobili pogodbo za določen ali nedoločen čas," je dodala.

Iz ankete nadalje izhaja, da 70 odstotkov vprašanih živi v stanovanju, katerega lastniki oz. solastniki so, a jih posojilo za stanovanje odplačuje slaba polovica oz. 47 odstotkov. Skoraj petina vprašanih živi v stanovanju, za katerega ne plačujejo najemnine, denimo v stanovanju staršev ali sorodnikov. Desetina jih živi v najetem stanovanju s tržno najemnino, dva odstotka pa v najetem stanovanju z neprofitno najemnino. Manj kot en odstotek anketirancev živi v najeti sobi s tržno najemnino.

Mance je še posebej izpostavil, da je socialni položaj sodelujočih sorazmerno dober. Če pa bi jim uspelo k sodelovanju v anketi pritegniti tudi tiste, ki delajo prekarno, in tiste, ki delajo na komercialnih televizijah in radiih, bi bili podatki najverjetneje drugačni, je ocenil.

Le avtonomen novinar je lahko svoboden novinar

Društvo novinarjev Slovenije ob svetovnem dnevu svobode medijev ugotavlja, da je le profesionalen, odgovoren in avtonomen novinar lahko svoboden novinar.

Sorodna novica Indeks svobode medijev: Slovenija na 50. mestu

Novinarsko integriteto si vsak posameznik medtem gradi in ohranja samostojno, z lastno odgovorno in dostojno držo, s strokovnim delom ob spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov. "Temelj te integritete je neodvisno delovanje v imenu javnosti, in ne za ozke ali partikularne interese," so opozorili in poudarili, da morajo novinarsko integriteto graditi, ohranjati in pred poskusi spodkopavanj vselej braniti in zagovarjati avtonomna in kompetentna uredništva medijev, ki morajo biti tako prva kot tudi prava zaslomba novinarjem. Javnost lahko naslavljajo in upravičujejo njeno zaupanje le z verodostojnim delom.

"Vloga države je zagotavljati institucionalne in normativne okvire, pogoje in ustrezne podporne mehanizme, da lahko mediji uresničujejo javni interes. Zato od odločevalcev zahtevamo, da izpolnijo zgolj to, k čemur so se ne nazadnje tudi sami zavezali. Javnost je na referendumu odločno podprla neodvisen RTV Slovenija, skrajni čas je za ustavitev njegovega razkroja. Čas je tudi za celovitejše in razdelane sistemske in strukturne podpore kakovostnemu novinarstvu, zgledov po Evropi za to je več kot dovolj. Agenda profesionalnega neodvisnega novinarja ni in ne more biti podporno, še najmanj pa politično ali celo strankarsko motivirano delovanje, mediji pa ne morejo biti sredstvo kakršnih koli instrumentalizacij. Svobodni novinarji uresničujemo pravico javnosti do obveščenosti, ki ni in ne more biti odvisna od nobene oblastne strukture," so še zapisali v društvu novinarjev.

Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj za dan svobode medijev razglasila pred 30 leti, leta 1993, zato, da poudari vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je tokrat opozoril, da je svoboda medijev povsod po svetu napadena, in obsodil napade na novinarje ter širjenje dezinformacij in sovražnega govora. Po njegovih besedah je vsa naša svoboda odvisna od svobode medijev, ki je temelj demokracije in pravičnosti ter bistvenega pomena za človekove pravice. Guterres je opozoril tudi na vse večjo koncentracijo medijske industrije v rokah peščice in na propad številnih neodvisnih medijev.

Več vsebin ob dnevu svobode medijev:

Evropska komisija trdno zavezana svobodi in pluralnosti medijev

Evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova je ob svetovnem dnevu svobode medijev izpostavila, da smo v zadnjih letih priča skrb vzbujajočemu trendu ustrahovanja novinarjev in nasilja nad njimi.

"Ruska vojna proti Ukrajini nas je spomnila, da novinarji tvegajo svoja življenja in potrebujejo našo podporo bolj kot kdaj koli prej," so njene besede še povzeli v sporočilu za javnost.

Komisar za notranji trg Thierry Breton je dodal, da si EU prizadeva za odporen, svoboden in neodvisen medijski sektor. Komisija je lani predlagala evropski akt o svobodi medijev, da bi zaščitila pluralnost medijev, tako javnih kot zasebnih, in jim omogočila delovanje brez kakršnega koli vmešavanja, je spomnil.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell pa je v torkovi izjavi v imenu EU-ja povedal, da je Evropska komisija poleg evropskega akta o svobodi medijev lani sprejela tudi predlog za reševanje strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ki novinarjem in zagovornikom človekovih pravic zagotavlja orodja za boj proti nepoštenim sodnim postopkom. Pobuda dopolnjuje priporočilo komisije o varnosti novinarjev.