V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva bo torej okoli 40.000 zaposlenih stavkalo ves dan, delo pa bodo prekinili le med 12. in 15. uro. Na dan stavke bodo zaposleni delali kot za praznike.

V vseh šolah ne bo pouka, učitelji pa bodo stavkali na delovnih mestih, tako da bo v osnovnih šolah poskrbljeno za varstvo in prehrano otrok. Vrtci pa bodo odprti enako kot sicer, vendar ne bodo izvajali pedagoškega programa.

V policijskem sindikatu dokončne odločitve o izvedbi še nimajo, stavkali pa naj bi med 7. in 19. uro, tako v notranjosti kot na mejnih prehodih. Dokončno odločitev bodo sprejeli do 20 januarja.

Minister Virant še vedno verjame v kompromis
Minister za javno upravo še vedno verjame, da obstaja možnost, da stavke v javnem sektorju ne bo, sindikatom pa bodo dali možnost, da sami predlagajo oziroma izberejo ustrezno kombinacijo plačnih povišanj v letošnjem letu. Pri tem opozarja, da povišanja plač ne smejo znatno preseči rasti produktivnosti.

Sindikati sicer zahtevajo izpolnitev dogovora o uskladitvi izhodiščnih plač s 1. januarjem 2008 za ugotovljeno razliko med predvideno in dejansko inflacijo (3,5 odstotka) ter uveljavitev določil zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolektivne pogodbe in aneksov oziroma kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev s 1. januarjem 2008, ne glede na to, kdaj bodo ustvarjeni tudi formalni pogoji zanje.

Stavka ne bo prva, bo pa največja
Stavka javnih uslužbencev, napovedana za sredo, 30. januarja od polnoči do polnoči, ne bo prva, bo pa najverjetneje najobsežnejša v zgodovini države. Za stavko se je opredelilo 26 od 27 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Stavkal namreč ne bo le Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides.

Stavke javnih uslužbencev je v 90. letih začel Fides, ki se tokratne ne bo udeležil. Leta 1993 je zahteval sklenitev kolektivne pogodbe za zdravnike. Tudi začetek naslednjega leta je bil v znamenju stavke Fidesa, naslednja Fidesova stavka pa je bila decembra 1995. Leto 96 je bilo v znamenju stavk, začeli so novinarji, nadaljevali zdravniki in univerzitetni učitelji in raziskovalci, končali pa so jo uslužbenci državnih in družbenih organov.

Največkrat stavkali zdravniki in zobozdravniki
Februarja 1998 so stavkali radiofiziki, zaposleni na Onkološkem inštitutu, marca pa zaposleni v visokem šolstvu. Oktobra 2002 so stavkali zaposleni v zdravstvu, štiri dni pozneje pa še zdravniki in zobozdravniki. Junija 2001 so jim sledili farmacevti, marca 2002 pa se je začela dvotedenska zdravniška stavka.

Zdravniki in zobozdravniki so stavkali tudi maja 2004. Dve leti pozneje sodniki gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča svoj protest izrazijo tako, da delajo le toliko, kolikor od njih zahtevajo sodniške norme. Lani so stavkali policisti na mejnem prehodu Dolga vas, sledili pa so še cariniki.

Večina stavk je bila le nekajurnih, opozorilnih. Enaindvajset sodnikov gospodarskega oddelka ljubljanskega sodišča pa je leta 2006 zaradi nestrinjanja s plačno reformo v sodstvu delalo le v okviru določenih sodniških norm. Pozneje so se jim pridružili še sodniki preostalih oddelkov sodišča.

Stavkali so tudi novinarji
Leta 2004 so zaradi zahteve po začetku pogajanj o nacionalni kolektivni pogodbi stavkali novinarji. Stavko so prekinili po štirih dneh, čeprav združenje za tisk in medije pri Gospodarski zbornici stavkovnih zahtev ni sprejelo v celoti.

Brez stavk javnih uslužbencev so sicer minila le leta 1997, 1999 in 2003.