Ob tem poudarjajo, da s stavko ne grozijo, ker želijo višje plače, temveč enako plačilo, kot ga za enako delo dobijo njihove diplomirane kolegice, je dejala predsednica sindikalne konference sester Vesna Rugelj. Dodala je, da jim je bilo ponujeno novo izhodišče, po katerem bi vsem sestram v najzahtevnejših intenzivnih terapijah plače zvišali za 25 odstotkov, kar pa omenjenega nesorazmerja v primerjavi z diplomiranimi sestrami, po besedah Rugljeve, ne rešuje.
Strokovni kolegij intenzivnih terapij v ljubljanskem UKC-ju ni dal soglasja k predlogu za povišanje plač srednjih medicinskih sester iz CIT-a.
Kolegij - predstojniki in glavne sestre vseh intenzivnih terapij so ugotovili, da imajo vse srednje sestre v intenzivnih terapijah tri enako stopnjo zahtevnosti dela, zato menijo, da sestre iz Centra intenzivnih terapij (CIT) niso bolj obremenjene. Višje plače si po njihovem mnenju zaradi zahtevnosti dela zasluži vseh 450 srednjih sester, ki delajo v najzahtevnejših intenzivnih terapijah v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Virant podprl odločitev kolegija
Minister za javno upravo Gregor Virant je dejal, da spoštuje odločitev strokovnega kolegija intenzivnih terapij v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. "Mislim, da gre za gremij, ki lahko z najvišjo avtoriteto razsodi, ali je Center intenzivnih terapij (CIT) zahtevnejše področje kot druge intenzivne terapije.
Po ministrovih besedah to pomeni, da velja dogovor, ki je bil dosežen s sindikati v ponedeljek in ki zagotavlja srednjim medicinskim sestram na intenzivnih terapijah tri 20-odstotni dodatek za povečan obseg dela in sestram na intenzivnih terapijah ena in dve 12-odstotni dodatek.
Trenja tudi znotraj stroke
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar je po današnjem sestanku sindikatov z vodstvom UKC-ja pojasnila, da so sindikati, podpisniki kolektivne pogodbe za zdravstveno nego, na ministra Viranta naslovili protest zaradi "enostranskega dogovora, ki ga je v torek izpeljal v UKC-jem", oz. ker niso bili obveščeni o njegovem torkovem obisku v CIT-u.
Ob tem je poudarila, da novega predloga za povišanje plač sindikat ne bo dal. Na vprašanje, ali ne podpira 37 srednjih medicinskih sester na CIT-u v njihovih zahtevah, pa je dejala, da podpira vse kolegice do neke razumne meje. "To njihovo 20-odstotno izredno povišanje plač, ki ga bodo drugi dosegli šele marca 2010, je nekaj, s čemer bi se morale strinjati in sprijazniti. Preprosto zato, ker so doslej 15, 20 let delale v peti tarifni skupini za plačilo srednje medicinske sestre," je izrazila mnenje Mlakarjeva.
KAKO NAJ BI NAPOVEDANA STAVKA POTEKALA?
Rugljeva je pojasnila, da je v CIT sedaj način dela tak, da na vsakega bolnika pride ena sestra, diplomirana ali srednja, saj vse opravljajo enako delo. Ker pa srednje sestre zahtevnejših del ne bodo več opravljale, bo moralo vodstvo UKC poskrbeti za drugačno organizacijo dela, in sicer naj bi uvedli timsko delo, ko bosta po ena srednja in ena diplomirana medicinska sestra "pokrivali" na primer dva bolnika. Po potrebi pa bodo bolnike premeščali na druge intenzivne terapije, ali pa s slednjih na CIT premestili dodatne diplomirane sestre.
Sestre s CIT-a že v ponedeljek napovedale belo stavko
Kot je znano, je minister za javno upravo Gregor Virant v torek obiskal srednje medicinske sestre iz CIT-a v UKC-ju. Skupaj so našli rešitev glede njihovih plač - Virant je namreč predlagal, da zaposleni v tej enoti prejmejo boljše plačilo (10 %) kot kader v drugih intenzivnih terapijah po Sloveniji.
Kot je v torek pojasnila strokovna direktorica UKC-ja Aleksandra Markovič, vodstvo stoji za zahtevo sester - sestre na CIT-u naj bi namreč delale z najzahtevnejšimi bolniki. Kljub temu je kolegij, kot omenjeno, ta predlog zavrnil.
Pripombe tudi s strani ravnateljev
Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Oton Račečič je v javnem pismu, naslovljenem na šolskega ministra Milana Zvera in ministra za javno upravo Gregorja Viranta, pojasnil, "da je bila prevedba izvedena v povsem neprimernem času, da zaposlenim nismo mogli dajati natančnih pojasnil, ker so se med prevedbo odpirala vedno nova in nova vprašanja, na katera nismo dobili takojšnjih odgovorov pristojnih služb na ministrstvu za šolstvo, in da smo odpravljali vse nepravilnosti in napake, ki so bile ugotovljene".
Račečič opozarja še, da so se z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju "podrla tudi razmerja v plači med ravnatelji in ostalimi zaposlenimi strokovnimi delavci v šolah". Ti imajo po podatkih združenja ravnateljev po prevedbi višje plače kot ravnatelji številnih manjših šol.
Virant je v petek med drugim dejal, da so za korektno izpeljavo implementacije plačnega sistema v javnih zavodih odgovorna vodstva zavodov, ki morajo zaposlenim tudi pojasniti, kaj nova plača pomeni. Ob tem je Virant presodil, da vodstva zavodov niso bila najbolje pripravljena na uvedbo sistema, odgovornost pa je tudi na resornih ministrstvih in na ministrstvu za javno upravo, ki izvaja koordinacijo.
Spremembe v policiji potrjene
Virant, minister za notranje zadeve Dragutin Mate in predsednik policijskega sindikata Branko Prah so podpisali dogovor o izvajanju novega plačnega sistema v policiji. S tem dogovorom so potrdili spremembe pri sistemizaciji delovnih mest v policiji, za katera so se dogovorili na sestanku pretekli teden, hkrati so se dogovorili še, da bodo vse morebitne težave in odprta vprašanja pri uvrščanju policistov v nove plačne razrede reševali na pogovorih, na katerih bodo sodelovale vse tri strani.
Virant: Težave bodo rešene sproti, nekateri zapleti pričakovani
Z Virantom so se o izvajanju novega plačnega sistema pogovarjali tudi sindikalni predstavniki zaposlenih na upravnih enotah. Minister poudarja, da na upravnih enotah večjih težav ni in da prehod v nov sistem teče gladko. Kot je pojasnil sekretar Sindikata državnih organov Drago Ščernjavič, so odprta še nekatera vprašanja glede posameznih uradniških in strokovnotehničnih delovnih mest, napredovanj in zagotavljanja mase za stimulacijo. Predsednik sindikata Lazo Rađenović pa je ugotavljal, da so upravne enote glede na druge dejavnosti javnega sektorja podvrednotene. Opozoril je še na eno nesorazmerje, in sicer da so "plače načelnikov upravnih enot skoraj izenačene s plačami vodij oddelkov".
"Na upravnih enotah gre za minorne probleme," pravi Virant. Po njegovih besedah implementacija plačnega sistema na upravnih enotah z blizu 3.000 zaposlenimi "teče gladko", za kar vidi dokaz v tem, da so podpisani tako rekoč vsi aneksi. Prav tako ni ugovorov in očitkov, da so bili obračuni napačni, dodaja. Po njegovih navedbah se povprečni dvigi plač do marca 2010 na upravnih enotah gibljejo od deset do 15 odstotkov, odvisno od upravne enote.
Pravi še, da je to, da prihaja pri implementaciji novega plačnega sistema v posameznih delih javnega sektorja do manjših težav "normalno in pričakovano". Prav je, da se vprašanja sproti rešujejo, težko pa podal mnenje, koliko so stvari predvolilno pogojene. Po dozdajšnjih podatkih so plačni dvigi približno na ravni predvidenih, "nekoliko višje je šlo v kulturi in v zdravstvu, kar smo vedeli že pred 14 dnevi", je še dodal Virant.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje