V komisiji bodo poleg Horvata in Anderliča sodelovali tudi Darja Lavtižar Bebler (SD), Franco Juri (Zares), Franc Žnidaršič (DeSUS), Zmago Jelinčič (SNS) in Gvido Kres (SLS). Vsi omenjeni bodo imeli v primeru odsotnosti tudi svoje namestnike. To bodo Anton Colarič (SD), Alenka Jeraj (SDS), Matjaž Zanoškar (DeSUS), Silven Majhenič (SNS), Janez Ribič (SLS) in Milan Gumzar (LDS).

Pod drobnogled metodologija štetja
Spomnimo, da so zahtevo za oblikovanje komisije marca letos vložile poslanske skupine SDS-a, SNS-a in SLS-a, DZ pa jo je imenoval 15. maja. Namen komisije je ugotoviti, kako so med letoma 2003 in 2009 nastale razlike pri štetju izbrisanih, oz. pojasniti, po čigavem naročilu in po kakšni metodologiji sta bili izvedeni obe štetji izbrisanih.

Čeprav je bilo v obeh primerih štetje organizirano na ministrstvu za notranje zadeve, je namreč med podatkoma iz leta 2003 in 2009 po oceni Jožeta Tanka (SDS) "občutna razlika, saj je število izbrisanih od leta 2003 do letos z 18.305 naraslo na 25.701".

Opozicija se boji posledic za državni proračun
Tanko se sprašuje, kaj se je spremenilo, da se je prvotno število izbrisanih tako "enormno povečalo". Boji se tudi, da bo imelo povečanje števila izbrisanih še večje finančne posledice za državni proračun kot sicer. V razpravi v parlamentu se je oglasil tudi Srečko Prijatelj (SNS) in zatrdil, da je komisija več kot nujna, saj ni jasno, kako je lahko ministrstvo na osnovi iste baze podatkov dvakrat naštelo tako različno število oseb.

Na drugi strani je Miran Potrč (SD) izrazil željo, da bo komisija ugotovila dejstva "in končno demantirala vse neresnične navedbe o enormnih odškodninah glede izbrisanih". Opozicijskim strankam je očital tudi, da izkoristijo vsako priložnost, da govorijo o stvareh, ki niso točne.

M. N.