Predlog za imenovanje je predsednik vlade Borut Pahor v parlament poslal šele pretekli četrtek, kar pomeni, da so imeli kandidati razmeroma malo časa za pripravo na zaslišanje. Državni zbor bo o petih ministrskih kandidatih odločal predvidoma 20. septembra, še pred tem pa se morajo predstaviti pristojnim odborom DZ-ja.
Ministrski kandidat za gospodarskega ministra Tomaž Orešič je pred poslanci svoj program podal v štirih točkah: poenostavitev administrativnih postopkov, internacionalizacija gospodarstva, podpora malim in srednjim podjetjem za dvig konkurenčnosti, podpora tujim naložbam ter spremembe na področju obdavčitve dela.

Pri prvi točki je Orešič izpostavil, da ima ministrstvo za gospodarstvo (MG) potencial za konkretne storitve, poleg povezovanja resorjev pa bi MG lahko prevzel tudi vlogo povezovanja zbornic in partnerjev. Izpostavil je tudi preobsežno in nestalno zakonodajo s področja gospodarstva.

Glede internacionalizacije gospodarstva želi načrtno delati na podobi Slovenije v tujini in spodbujati neposredne tuje naložbe. "Iz t. i. "nice country" se moramo preleviti v zanimivo državo," meni Orešič.
Brez denarja ne bo razvoja
Bolj ambiciozno se moramo po njegovih besedah lotiti tudi privabljanja vlagateljev in poskusiti privabiti uspešne Slovence nazaj. "Brez dodatnega priliva denarja si namreč ne moremo privoščiti resnega razvojnega cikla," je dejal.

Ena ključnih točk je po njegovih besedah tudi podpora malim in srednjim podjetjem za dvig konkurenčnosti, pri čemer je ključno poenostaviti dostop do sredstev brez dolgotrajnih razpisov ter dati večji poudarek povratnemu financiranju. Potrebnih je manj subvencij. Nujen je tudi razvoj tveganega kapitala in poslovnega servisa v obliki informacij in mentorstva, pravi ministrski kandidat.
Davki na luksuz, ne na delo
Kot zadnjo točko je izpostavil spremembe delovnopravne zakonodaje, ki bi bila po Orešičevem mnenju pomemben znak tujim vlagateljem. Spremenil bi tudi obstoječi davčni sistem, ki je, tako kandidat, ovira podjetništvu, in spet uvedel stimulacijo na reinvestiranje dobička. "Namesto dela naj se obdavčita premoženje in luksuz in omeji odtok kapitala v davčne oaze," je sklenil.
OVE so lahko ne glede na TEŠ 6
Poslanca Vilija Rezmana je zanimalo, kako bo kot minister zagotovil izvedbo dolgoročnih ciljev, na primer zmanjšanje emisij, in ali bo podprl delitev dobička delavcem. Orešič je pojasnil, da so mehanizmi za pridobivanje obnovljivih virov energije (OVE) vzpostavljeni, in kdor ima ambicijo in če je zadoščeno okoljskim pogojem, lahko to naložbo vodi.

"Ne pristajam na debato, da če se odločimo za en vir energije, potem ne bomo razvijali OVE-jev. Mi lahko cilje dosežemo ne glede na to, ali TEŠ bo," je pojasnil Rezmanu. Sicer menijo, da bi TEŠ 6 moral z mize. Glede izplačevanja dobička delavcem pa je dejal, da samo še 200.000 zaposlenih dela v podjetjih, ki ustvarjajo dobičke, zato je trenutno vprašanje, kako podjetjem pomagati, da bodo spet ustvarila dobiček.
Za energetske projekte, ki so okoljsko in ekonomsko sprejemljivi
Bogdana Baroviča je po drugi strani zanimalo stališče kandidata do termoelektrarne Trbovlje (TET), drugega bloka jedrske elektrarne ter skupne evropske fiskalne politike. Orešič je v odgovoru pojasnil, da je za vse naložbe, ki so okoljsko sprejemljive in ekonomsko upravičene, in TET je takšna naložba. Težave pa vidi v tem, da se prihodnje leto iztečejo subvencije za izkop premoga, leta 2015 pa mora zaradi ostrih okoljskih pogojev prenehati obratovati.

Zato je treba po njegovem mnenju še letos sprejeti odločitev, v kakšni obliki bo TET obratoval v prihodnje. Sam se zavzema za lesno biomaso, pri kateri ima Slovenija še veliko neizkoriščenega potenciala. Meni tudi, da bi bilo nespametno, da se Slovenija odpove jedrski možnosti in zapraviti znanje, ki ga že imamo na tem področju. Podpira tudi skupno fiskalno politiko EU-ja
Krinka nacionalnega interesa
Poslanca Antona Kampuša je zanimalo, kaj Orešič meni o učinkovitosti podjetij v državni lasti ter o nagrajevanju slabih menedžerjev in nadzornih svetov. "Nacionalni interes je bil dolga leta krinka za podjetja v državni lasti. Namesto da bi polnila proračun, jih mora sedaj proračun sanirati. Državno lastništvo in državni vpliv v teh podjetjih se morata zmanjšati, najti moramo vlagatelje, ki so močni in želijo razvijati panogo. Politika se mora umakniti in prevladati morajo gospodarski interesi," je dejal v svojem odgovoru. Glede nagrad je pojasnil, da je privrženec tega, da kdor doseže rezultate, mora biti za to nagrajen.

Vidovičeva: Eno leto je malo, kaj se vseeno da narediti
Kandidatka za ministrico za javno upravo Zdenka Vidovič, ekonomistka, je v svoji predstavitvi pred poslankami in poslanci poudarila, da gre za področje delovanja, ki je zelo občutljivo, saj zadeva ljudi. Prepričana je, da ji nastopati z argumenti kot revizorki - bila namreč tudi članica računskega sodišča in revizorka v zasebni družbi - ne bo težko, izpostavila pa je tudi svoje lastnosti, kot so skromnost, delavnost in poštenost ter 26-letno delovanje v javnem sektorju.

Kot je povedala, se ji je uspelo seznaniti z večino problemov v javni upravi, izpostavila pa je plače zaposlenih v javnem sektorju. Verjame, da bi namesto soglasja za vsakega zaposlenega morala vlada postaviti kriterije za zaposlovanje.

"Plačni sistem ima pomanjkljivosti, sedanji sistem med drugim ne omogoča kakovostnega nagrajevanja. Večjo fleksibilnost bo treba zagotoviti, in to bi ta vlada do konca lahko uredila," je dejala Vidovičeva, ki meni, da se je število zaposlenih v vladnih službah in na ministrstvih zmanjševalo, v vrtcih, socialnih zavodih in zdravstvu pa je naraščalo zaradi večje rodnosti in podaljšane življenjske dobe.

Kandidatka za ministrico je dejala, da so potrebne spremembe tudi na področju zakonodaje: zakon o volitvah v državni zbor, zakon o referendumu in volilni kampanji, zakon o zavodih ... Vse to so po njenih besedah področja, ki se jih bo morala vlada lotiti. Posebej pa je izpostavila reorganizacijo javne uprave, omenila je tudi manjše število ministrstev in agencij.

Združitev javnih uprav?
Poslanec iz vrst SDS-a Miro Petek je kandidatki zastavil vprašanje o morebitni združitvi javnih uprav. Ta je dejala, da so se o tem že pogovarjali in da obstajajo ideje in se je prepoznala možnost, da bi se lahko privarčevalo na ta račun. Prav tako je dejala, da bi se dalo privarčevati tudi na področju najemnih pogodb, saj "so se časi spremenili in zagotovo po tolikih letih obstaja verjetnost, da se izpogaja nižja cena".

Odgovorila je tudi na vprašanje o problemu počitniških kapacitet, dejala je, da je presenečena, da sploh obstajajo. Dotaknila pa se je tudi zmanjševanja avtorskih in drugih pogodb, saj se pogosto najema zunanje izvajalce za delo, ki bi ga lahko opravili zaposleni.

Poslanci so sprejeli sklep, da je bila predstavitev kandidatke za ministrico za javno upravo Zdenke Vidovič ustrezna.

Janc se v NPU ne bo vtikal
Poslanca Vinka Gorenaka je zanimalo ali bo Janc prekinil pogodbo z Ram Investom za najem NPU-ja. Po Jančevih besedah gre po eni strani za politično vprašanje, pri čemer je pojasnil, da kot minister ne bo imel možnosti in namena, da posega na to področje.

Meni, da je trenutna organiziranost policije ustrezna, glede števila operativnih policistov pa se strinja, da je treba povečati njihovo število na terenu. Smiseln se mu zdi tudi proces višanja izobrazbe policistov. O dodatkih policistom je dejal, da se mu zdi razprava o tem pretirana, saj bodo uveljavljeni šele prihodnje leto, predlog pa ne podira sistema javnih plač.

Poslanci so se v vprašanjih dotaknili tudi visokih prometnih kazni. Te po njegovih besedah ne preprečujejo števila nesreč s hudimi poškodbami, zato si ponovna preverba kaznovalne politike zasluži dodatno pozornost.

"Nisem analiziral, kje bi lahko bil boljši od predhodnice, želim biti dober, odgovoren in verodostojen," je sklenil svoj zagovor.

Bevk izpostavil transparentnost porabe sredstev za kulturo
Pristojni odbor je dal zeleno luč tudi kandidatu za ministra za kulturo Samu Bevku. Podprlo ga je osem poslancev, članov odbora DZ-ja za kulturo, šolstvo in šport, proti pa so bili štirje. Bevc je znova dejal, da bi "rad nekaj dobrega naredil za slovensko kulturo", med projekti pa izpostavil dokončanje prenove ljubljanske Opere in EPK. Prednost daje tudi prizadevanjem za gospodarno, učinkovito in pregledno porabo sredstev, namenjenih kulturi.