Predsednik republike Borut Pahor je v izjavi za medije po srečanju poudaril, da je "sodelovanje edina pot, da krizo hitreje in uspešneje rešimo v prid vseh". Če kdo meni, da lahko postavi alternativo, mu po besedah predsednika republike tega ne sme nihče braniti, a je po njegovem mnenju najbolje, da se čim prej izkaže, ali ta alternativa obstaja ali ne. Če je ne bo, pa se je s tem treba soočiti in pogledati, ali bi bilo vendarle mogoče doseči dogovor strank o sodelovanju, da bi vlada uspešno dokončala spopadanje z epidemijo s cepljenjem, je dejal Pahor. Prepričan je v končno zmago v boju z epidemijo.

Na vprašanje, čemu pripisuje glavne razloge za politično nestabilnost, je med drugim odgovoril z oceno, da je to, da se je vlada s prvim valom epidemije dobro spopadla, verjetno presenetilo tiste, ki se z vlado niso strinjali in so že zelo zgodaj iskali alternativo. Te razlike so začele preraščati v razhajanja in jeseni v prve znake resnega razkola, je spomnil.

Predsednik DZ-ja in poslanec stranke SMC Igor Zorčič se je strinjal, da je treba dopustiti možnost, da se izkristalizira, ali v DZ-ju obstaja nova večina. A opozarja, naj to ne bo avantura.

Ob tem je zatrdil, da močno dvomi o tem, da bi določeni poslanci SMC-ja prestopili v drugo koalicijo. "Vsi si želimo in promoviramo stabilnost v političnem prostoru. Verjamem, da ta miselnost prevladuje tudi med poslanci DZ-ja, da bo vsak znal ugotoviti, kaj pomeni korak k večji stabilnosti in kaj je avantura," je povedal.

Janša: Zadnja tretjina spopada z virusom, a prihajajoča dva meseca bosta težja od preteklih

Premier Janez Janša je opozoril, da smo pred zadnjo tretjino spopada z virusom, pri čemer pa napovedi strokovnjakov, ki svetujejo Evropski komisiji, kažejo, da sta pred nami dva meseca, ki bosta težja od mesecev, ki so za nami. "Kljub temu, da vidimo luč na koncu tunela v obliki cepiv," je povedal premier. Opozoril je, da so pred nami tedni in meseci, kjer bomo morali poleg izvajanja cepljenja in zaščite najranljivejših skupin kombinirati tudi vse ukrepe. "To je čas, v katerem bistveno bolj od nestabilnosti potrebujemo stabilnost," je še dejal. Po njegovih besedah bo spopadanje s koronavirusom toliko uspešnejše, kolikor bolj bomo v tem času sposobni sodelovati.

Spomnil je, da smo o prvi napovedi konstruktivne nezaupnice poročali že aprila, zatem pa se je to vsak dan ponavljalo, "skoraj je bil objavljen javni razpis za mandatarja". Če ima kdo dovolj glasov in meni, da lahko v teh razmerah in tej sestavi DZ-ja sestavi močnejšo vlado, naj to stori, je pozval Janša. A po njegovem trdnem prepričanju tega namena ni, mogoče pa bi ob vseh silnih pritiskih "lahko nekdo zbral 46 glasov zato, da se vlada poruši". Po njegovih ocenah sta v KUL-u, torej med opozicijskimi strankami, najmanj dve, ki sta za predčasne volitve. Sam pa ob tem opozarja na volilno kampanjo in politično nestabilnost sredi epidemije, v času, ko je potrebna stoodstotna 24-urna operativnost vlade in vseh sektorjev.

Iskanje alternative legitimno, a dogajanje v ozadju ne

Strinja se, da je iskanje alternative v formalnem smislu legitimno, "a daleč od legitimnosti je vse tisto, kar se dogaja v ozadju s pritiski na poslance, informacijami o kupovanju glasov, angažiranjem nečesa, kar v normalni državi ne bi smelo obstajati". Vlaganje nezaupnice ni naloga vlade, je pa pravica tistega, ki misli, da lahko v tej sestavi DZ-ja ponudi boljšo alternativo, pa je Janša odgovoril na vprašanje o morebitni vezavi zaupnice na imenovanje ministra za zdravje ali na sprejem sedmega protikoronskega svežnja. "Če bi boljša alternativa obstajala, potem verjetno ne bi bila puška v koruzi," je pripomnil.

Predsednik DS-ja Alojz Kovšca je posvet označil za iskrenega, pospremljen pa je bil tudi z zaskrbljenostjo zaradi novih okoliščin glede epidemije in odločnostjo, da jo s skupnimi močni premagamo. Štirje predsedniki so del posveta namenili tudi volilni zakonodaji in pripravam na predsedovanje Svetu EU-ja.