"Ker Slovenija od včeraj nima več polno operativne vlade, smo v Pozitivni Sloveniji prepričani, da je čas, da se začnemo pogovarjati o projektni vladi," je novinarjem povedala začasna vodja stranke PS Alenka Bratušek.
Bratuškova je poudarila, da je Pozitivna Slovenija pripravljena dejavno sodelovati pri reševanju situacije: "Prvič, z dogovorom o projektni vladi. In drugič, z dogovorom o tem, kdaj izpeljemo predčasne volitve, če si tega res vsi, ki o tem govorijo, tako želijo."

Dodala je, da bi se morala projektna vlada po njihovem mnenju takoj lotiti petih ključnih projektov: "Zagon gospodarstva, reforma trga dela, vstop Hrvaške v EU, zaključek pogajanj o novi finančni perspektivi, sprememba volilne zakonodaje."

O imenih še niso razmišljali
Poudarila je, da so pripravljeni začeti pogovore o projektni vladi "tako rekoč brez vnaprejšnjih ultimatov", z eno samo željo, ki je "rešitev države". "Po naše bomo državo v tem trenutku lahko rešili le s projektno vlado in s konkretnimi projekti, za katere se moramo biti sposobni dogovoriti. Zato sem vesela, da smo od nekaterih strank že dobili odgovor na naše povabilo," je dodala vodja PS-ja, ki pa o konkretnih imenih tistih, ki so se odzvali, ni želela govoriti. Dogovorili so se namreč, da bodo vsi pogovori potekali za zaprtimi vrati, saj menijo, da so pogovori "brez pritiska medijev" lahko bolj konstruktivni. Upa pa, da se bodo z vsemi sešli do sredine prihodnjega tedna.

Na vprašanje, kako vidi projektno vlado, je Bratuškova odgovorila, da se je treba najprej dogovoriti "o teh petih ključnih projektih - ali pa desetih, kolikor bodo še druge stranke pokazale" -, in dodala, da so odprti za razpravo o tem, kaj je ključno. "V tem trenutku absolutno nismo razmišljali o tem, kdo bi to vlado sestavljal, kdo bo imenoval katerega ministra, ker je v tem trenutku vsebina bistveno pomembnejša od imen in od strankarskih ali osebnih interesov," je še zagotovila Bratuškova.

Kako do projektne vlade?
Dodala je, da celotne novinarske konference premierja Janše, v kateri je izpostavil, da imamo dve možnosti - spremembe sistema ali konstruktivno nezaupnico -, ni poslušala, meni pa, da je do projektne vlade najprej mogoče priti z dogovorom, nato pa s konstruktivno nezaupnico, ki bi bila vložena v DZ-ju: "Naša želja je, da bi bilo pod to konstruktivno nezaupnico čim več podpisov kolegic in kolegov iz državnega zbora."

Erjavec: Priprave na odhod iz koalicije
"Predsednik vlade očitno postaja zelo živčen. Na začetku se nam je posmehoval, ko smo rekli, da bomo šli iz koalicije, če ne bo odstopil. Tega ni storil, zato v DeSUS-u pripravljamo vse potrebno, da bo svet stranke 5. februarja sprejel sklep, da odhajamo iz koalicije," je pred izvršilnim odborom stranke znova poudaril predsednik Karl Erjavec. Izvršilni odbor je na seji tudi potrdil, da se svetu stranke predlaga odhod iz koalicije.

"Mislim, da bi bilo bolje, če bi pojasnil svoje težave, ki jih ima v zvezi s poročilom protikorupcijske komisije," pa je Erjavec odgovoril na torkove očitke premierja, da si želi utrditi položaj v stranki in da ga bo zato pripravljen tudi obsoditi na smrt.

In kako naprej? "Mislim, da je treba vse pripraviti za konstruktivno nezaupnico. Druga pot pa je sprememba zakona o vladi. 11. člen bi moral veljati tudi za čas, ko vlada deluje, ne samo takrat, ko se oblikuje," je prepričan Erjavec, ki meni še, da je "totalno nesprejemljivo", da bi vlada "mirno zaključila mandat s tremi, štirimi ministri, pri tem pa ne bi imela več večine v državnem zboru".

Erjavec je še pojasnil, da bosta ministra DeSUS-a (on sam, ki vodi zunanje ministrstvo, in minister za zdravje Tomaž Gantar) nato odstopila 22. februarja po Erjavčevem srečanju s hrvaško kolegico Vesno Pusić.

Franc Jurša, vodja poslancev DeSUS-a, je prepričan, da premier na svoji današnji konferenci ni predlagal ali povedal nič novega. Misli poslancev stranke upokojencev so zdaj bolj usmerjene v prihodnost: "Med poslanci velja enotno stališče, da bomo konstruktivno sodelovali v takšni ali drugačni koaliciji. Želimo biti konstruktivni, ne glede ne to, ali bomo v vladi ali v opoziciji."

Tudi s PS-jem ne bodo sodelovali, če Janković ostane
So pa tudi v poslanski skupini odločili, da po poročilu Komisije za preprečevanje korupcije ne morejo sodelovati v vladi, ki jo vodi Janez Janša. "Zahtevamo tudi, če bomo sodelovali s Pozitivno Slovenijo, da odstopi - in ne zamrzne - gospod Janković. Če tega ne bo storil, ne bomo mogli sodelovati," poudarja in dodaja, da so DeSUS-ovi poslanci manj enotni glede tega, ali bi Zoran Janković moral odstopiti tudi kot župan Ljubljane. Generalni sekretar stranke Ljubo Jasnič pa je znova poudaril, da mora stranka takoj izstopiti iz koalicije.

"Moj način dela niso ultimati in tega ne bom sprejemala niti z druge strani. Sicer pa so zahteve, o katerih govorijo stranke, že izpolnjene - jaz imam polna pooblastila za vodenje stranke in s tem se bodo morali partnerji na drugi strani sprijazniti," pa je odločna vodja PS-ja Alenka Bratušek, ki je pojasnila, da jo je svet stranke pooblastil za vodenje stranke do kongresa, na katerem bodo izbrali novega predsednika. "Jaz upam, da nam bodo druge stranke dovolile, da razmerja znotraj stranke urejamo sami, in se ne bodo vtikali v to," je še dodala Bratuškova.

NSi: Predčasne volitve ne rešujejo ničesar
Po besedah predsednice stranke NSi Ljudmile Novak je ta trenutek najpomembnejša stabilnost Slovenije, zato ostajajo v vladi. Predčasne volitve po njihovem mnenju ne rešujejo ničesar, "saj se veljaki tudi po volitvah ne bodo mogli zediniti, če se že zdaj ne morejo". Zato se je treba osredotočiti na naloge in reforme, ki so ključne za državo in jih brezvladje ne bi moglo izvajati, je prepričana Novakova.

Dotaknila se je tudi Janševega predloga o spremembi volilnega sistema. V NSi-ju večinskega sistema ne podpirajo, saj bi bile s tem oškodovane manjše stranke. So pa potrebne spremembe, ki morajo iti zlasti v smeri večjega vpliva volivcev, kdo bo v DZ-ju, ki ga je zdaj premalo, je prepričana predsednica Nove Slovenije.

"Največ težav prav z Virantom"
Novakova je poudarila še, da je Gregor Virant premierja preuranjeno pozval k odstopu, in dodala, da so največ težav imeli pravzaprav z njim. Vlada je namreč vlagala usklajene zakone, Virant pa je nato v DZ-ju z opozicijo usklajeval amandmaje. "Konstruktivno nezaupnico morajo vložiti tisti, ki so razbijali vlado, a se je izkazalo, da načrta B nimajo," je odgovorila na vprašanje, ali je tehnični mandatar zanje sprejemljiv.

SD: Edina možnost so predčasne volitve
Pomembno je, da je DZ izgubil glavo, ki je ustavna kategorija in se konstituira samo, če je predsednik izvoljen, je pojasnil predsednik stranke SD Igor Lukšič. Namestnik lahko deluje le, če obstaja predsednik DZ-ja in je brez njega neoperativen. Zato bi bilo dobro, da premier odstopi, saj sta DZ in vlada neoperativna, kar se bo odrazilo tudi na bonitetni oceni Slovenije, je dejal. Ključna naloga je po Lukšičevem mnenju zdaj, da Slovenija ratificira pristopno pogodbo Hrvaške.

Sicer obstaja možnost, da DZ izvoli novega predsednika, kar bo pokazalo, ali je operativen, je odgovoril na vprašanje, ali obstaja možnost, da poslanci izvolijo novega predsednika. Vendar, je večkrat poudaril predsednik SD-ja, so edina možnost le predčasne volitve, vse drugo je podaljševanje agonije in daje vtis, da se poslanci zgolj oklepajo svojih služb. "Tega vtisa pa ne želimo dajati," je zatrdil. Prepričan je tudi, da dvokrožni večinski sistem, kar je kot možnost popravka sistema omenil Janša, ne bi rešil težav, ker je srž v politični kulturi, ki jo zagovarja prav SDS.

SLS vztraja pri svojem stališču
Stališče SLS-a je tudi po izvršilnem odboru stranke ostalo isto - do konca februarske seje mora Janez Janša odstopiti, je za TV Dnevnik poročala Metka Majer. V stranki sicer potekajo pogovori o tehničnem mandatarju, a imen javno še ne omenjajo.

V SLS-u so se odzvali tudi na premierjev predlog o spremembi zdajšnjega volilnega sistema - večinski sistem je za SLS nesprejemljiv, saj sedanji omogoča pluralnost.