Vlada je po več letih počasnega razgrajevanja enotnega plačnega sistema naposled ugriznila v kislo jabolko. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je 45 reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predstavila izhodišča za prenovo plačnega sistema, ki zaradi nenehne rasti mase za plače danes ni več vzdržen. Je tudi nestimulativen, v njem vlada vedno večja uravnilovka, vedno manj je privlačen za mlade na trgu dela. V prihodnjih tednih in mesecih bodo sledila bržkone naporna pogajanja, vlada ima ambiciozen cilj – uveljavitev nove plačne lestvice do konca letošnjega leta. O vsem tem se je z ministrico in predstavnikom sindikalne strani Branimirjem Štrukljem v Odmevih pogovarjala Rosvita Pesek.

Sorodna novica Sanja Ajanović Hovnik: Želimo, da država postane zaželen delodajalec

Nihče, ki dela, ne bo dobil manj, kot je minimalna plača, hkrati pa obljubljate povečanje plačnega razpona med ena proti sedem. Minimalna plača je okoli 880 evrov, maksimalna bi bila potem krepko čez šest tisoč evrov neto. To razmerje obeta lep porast plač v javnem sektorju.
Sanja Ajanović Hovnik: Mi smo to v koalicijsko pogodbo že zapisali: ni pravilno, da je katero koli delo vrednoteno manj, kot je minimalna plača. Na tem mestu je treba povedati, da tudi danes vsi tisti zaposleni, ki so pod mejo minimalne plače, konec meseca prinesejo domov višino minimalne plače kot take. Torej, tu nekaj prostora vendarle imamo. Glede omejitve navzgor pa je treba povedati slednje. Ko se nam je minimalna plača dvigovala, ko same plačne lestvice nismo usklajevali, in je torej realna vrednost plačne lestvice kot take padala, smo prišli na razmerje 1 proti 4,7, kar je izrazito problematično za ta srednji del plačne lestvice, ker to dejansko deluje nestimulativno in preprečuje, da bi posamezniki sprejemali več odgovornosti in svoje delo bolje opravili.

Govorite o tem, kar imamo. Jaz vas sprašujem o tem, kar obljubljate. Razmerje 1 proti 7 obeta lep porast plač v javnem sektorju.
Sanja Ajanović Hovnik: Hkrati pa vemo, da plače v javnem sektorju rastejo, tudi če se ničesar ne dotaknemo.

V vladi imate tudi Levico, je to koalicijsko usklajeno?
Sanja Ajanović Hovnik: Izhodišča plačne reforme so koalicijsko usklajena. Ne samo to, vsi koalicijski partnerji smo se soglasno strinjali, da so taka izhodišča, kot so bila predstavljena, tista, za katerimi stoji celotna koalicija.

Danes smo si posebej zapomnili vaš izraz senioritete, torej, da je javni sektor naklonjen nagrajevanju tistih, ki smo že dolgo po službah. Rekli ste, senioritete bo treba omejiti oziroma nevtralizirati. Ali napovedujete ukinitev nekaterih dodatkov, kot so recimo na delovno dobo, na stalnost, zmanjševanje dopusta, ukinitev rekreacijskega dopusta?
Sanja Ajanović Hovnik: Napovedujemo, da bomo v nadaljevanju, ko bomo plačno higieno kot tako opravili, torej, ko bomo vsa delovna mesta prevrednotili na novo plačno lestvico, ko se bomo dogovorili in uskladili vsa nesorazmerja, o katerih danes veliko govorimo, takrat se bomo lotili tudi ostalih delov, ki vplivajo na samo plačno politiko, torej dodatkov, nagrajevanja, sistema napredovanja. Tudi nas je to presenetilo. Javni sektor je izrazito naklonjen oziroma izrazito spodbuja senioriteto. To se nam na primer kaže že na istem delovnem mestu. Posameznik v petnajstih letih napreduje v višini plače za skoraj petdeset odstotkov, brez da se od njega kar koli zahteva. Samo zato, ker je dovolj vztrajen in vztraja na tem delovnem mestu, ima plačo višjo za petdeset odstotkov. Sami ste omenili tudi dodatek za stalnost. To je neki ostanek nekega prejšnjega sistema, ki ga vlečemo v tem sistemu. Sam dodatek za stalnost je bil – mimogrede – leta 2008 opredeljen kot prehodna določba, torej določba, ki naj bi jo odpravili – pa je še vedno ostala.

Velikokrat smo do zdaj slišali, da je javni sektor tisti, ki ne dovoljuje dobrih dohodkov visokim in vrhunskim umetnikom, odličnim specialistom, ki jim tujina ponuja za teden dni dela toliko kot pri nas za dva meseca, tudi ne nazadnje televizijskim zvezdnikom. Ali ste kaj spremenili? Ali bodo zvezde, vrhunski strokovnjaki, mednarodne umetnice lahko bolje nagrajene in višje?
Sanja Ajanović Hovnik: Želimo omogočiti, da javni sektor postane odličen sektor, da zna prepoznati to odličnost in jo ustrezno nagraditi. Zato bomo predlagali nov dodatek za izjemne dosežke, ki pa ga bomo morali definirati. Saj to ni neka novost, tudi v preteklosti so vlade poskušale, pa na koncu ni bilo soglasja. Kako to definirati? Ampak, če želimo dejansko postati odlični, če želimo dobre rezultate nagrajevati in spodbujati svoje zaposlene k tem dobrim rezultatom, potem bomo morali znati to nagraditi.

Najbolj občutljiva tema za sindikate je zamrznitev napredovanj. Zakaj?
Branimir Štrukelj: Ne gre zgolj za zamrznitev napredovanj. Tukaj so še nekateri drugi elementi, kot je recimo manjša izdatnost samih napredovanj, kjer se bodo koraki znižali, ko napredujete. Na neki način kaže sklepati, kot da bi vlada želela, da se ta reforma plača sama od sebe. To se pravi, da ne bo tako, kot je povsod po svetu in po vseh normalnih državah, da vsaka plačna reforma veliko stane. Zdi se mi, da je vlada bistveno preoptimistična, da bo šlo tako, kot pričakuje. Za javnega uslužbenca je stvar zelo preprosta in odgovor mora biti jasen. Ali bo ta plačni sistem tak, da me bo motiviral za boljše delo, da bom delal v javnem sektorju. Kajti ta trenutek imamo trend odhajanja najboljših strokovnjakov in strokovnjakinj iz javnega sistema, ker dobijo v zasebnem sektorju boljše plače in odhajajo tudi tisti najnižje plačani v skupini J, ker tudi dobijo službe v gospodarstvu. Izrazito nam odhajajo kuharji in kuharice, ker dobijo boljše delo. Če odgovor ni, da bo delavec bolj motiviran, potem je vse skupaj brez smisla. Kajti takega plačnega sistema, ki bi predvsem varčeval na javnih uslužbenkah in uslužbencih, ne potrebujemo.

Imeli smo enotni plačni sistem. Zdaj bomo imeli neke stebre. Kako se bo recimo izenačeval poklic v stebru A, če mu rečeva tako, in v stebru B? Bo to še enoten plačni sistem?
Branimir Štrukelj: Pri predsedniku vlade je bila izrečena ambicija s tisto lepo primerjavo o pajkovi mreži, da če eno plačo spremenimo, se ne strese vse. Ampak to je izrazito naivno pričakovanje. Seveda, šolniki se bomo še vedno primerjali z medicinskimi sestrami, zdravniki, z zaposlenimi v državni upravi. Te primerjave bodo ostale, kajti tudi prej nismo imeli enotnega plačnega sistema, pa smo se primerjali. Ne verjamem, da bo izplen tak, kot vlada pričakuje. Je pa še nekaj, kar je pa mene danes najbolj zaskrbelo. Da se te anomalije, ki jih vlada absolutno priznava in ste jih tudi sami nekaj navedli, v resnici v novem plačnem sistemu legalizira, na neki način prenese v nov plačni sistem in da tisti, ki so zdaj zaostali, bi se jim to ponovilo v novem plačnem sistemu. Ta nevarnost je izrazito velika in tu bi lahko prišlo do konflikta.

Gregor Virant se je praktično cel mandat boril za enotni plačni sistem. Vi pa pravite: do poletja bomo končali s pogajanji, do novega leta pa implementirali.
Sanja Ajanović Hovnik: Sindikati ves čas govorijo, da je tista ključna stvar, ki jo moramo nasloviti, spodnja tretjina plačne lestvice. To bomo naslovili. Druga stvar, glede katere nas ves čas opozarjajo, so ustvarjena nesorazmerja, ki jih je treba odpraviti in tudi to bomo prioritetno naslovili. Ampak mi že ves čas govorimo: plačna reforma ne pomeni, da bo vlada prišla z neko vrečo denarja, jo vlila v javni sektor in s tem zaprla. Plačna reforma pomeni, da bomo pogledali vse elemente, ki tudi vplivajo na višino plačne mase in na višino plač. Danes se ne govori o tem, da imamo mogoče v javnem sektorju več dni dopusta, kot je to recimo primerljivo v zasebnem sektorju. Ne govori se o dodatnem pokojninskem zavarovanju, ki tudi predstavlja na neki način konkurenčni element, ki ga je tudi treba nasloviti. Predvsem pa je treba pogledati, ali danes, 30 let po vzpostavitvi recimo takšnega sistema, še obstaja potreba, da to vzdržujemo.

Še enkrat vas moram vprašati. Če vi dvigujete najnižje plače na raven minimalne plače in če ne porušite vseh razmerij, se bo vse skupaj pomaknilo bistveno višje. Treba priti z večjo malho.
Sanja Ajanović Hovnik: Absolutno bo treba priti z nekaj več denarja, to tudi ves čas že govorimo. Zavedamo se, da bo za samo izvedbo reforme treba zagotoviti nekaj sredstev, denarja. Tega se zavedamo. Vendar nismo storili nič, če teh anomalij, za katere se strinjamo, da so avtomatizmi, odpravimo. Na primer, deljenje redne delovne uspešnosti kar tako. To ne nazadnje povzroča veliko krivice po celotnem javnem sektorju. Vi enako nagrajujete tistega, ki dela veliko in dobro, kot tistega, ki ne dela nič. In to je tisto, kar želimo z zamrznitvijo teh anomalij, glede katerih se strinjamo, da anomalije so, zamrzniti. Do takrat, ko se bomo sposobni dogovoriti za merila, ter o tem, kako bomo ta merila na koncu ocenjevali.

Branimir Štrukelj: Odgovor na vaše vprašanje je zelo preprost. Novo razmerje ena proti sedem daje največ prostora za plače funkcionarjev, in to je pač ena od skrivnosti tega novega plačnega sistema.

Sanja Ajanović Hovnik: Jaz bi se tukaj odzvala. To je demagogija, gospod Štrukelj. Kot je bilo že napovedano in večkrat povedano: plače funkcionarjev, izvoljenih funkcionarjev, se bodo popravljale z naslednjim mandatom. Ključno je, da tu govorimo o mogoče nekaj deset posameznikih. Kar je tudi ključno in o čemer ste vi ravno prej govorili, da smo nekonkurenčni in da je treba zagotoviti, da nam najboljši kadri ne odhajajo, je, da tem najboljšim kadrom omogočimo prepoznavo te njihove odličnosti,
Branimir Štrukelj: Ampak ne govorimo o kadrih, govorimo o funkcionarjih, kadri bodo odhajali, ker bodo …
Sanja Ajanović Hovnik: Vi govorite o funkcionarjih.