DZ je po maratonski seji sprejel zakon o bančništvu, ki za NLB uvaja možnost dokapitalizacije s hibridnimi vrednostnimi papirji.

S tem se bo pristojnost razpolaganja z deležem države v NLB-ju in NKBM-ju z AUKN-ja prenesla na vlado.

Vlada se želi z odlokom na prihajajoči skupščini NLB-ja in NKBM-ja izogniti scenarijem, kot jih je doživela z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) na nedavni skupščini Zavarovalnice Triglav, ko agencija ni želela v celoti potrditi od vlade odobrenih nadzornikov.

Prav tako je AUKN vlado neprijetno presenetil, ko je včeraj sporočil, da so z dnevnega reda skupščine Telekoma Slovenije umaknili predlog za zamenjavo nadzornikov. Zlasti je za vlado pomemben NLB, saj se v kratkem obeta podpis dogovora z vlagatelji, ki bodo v opustošeno banko prinesli svež kapital.

Država ostaja v NLB-ju trdno zasidrana
Minister Janez Šušteršič je tako pred DZ-jem zatrdil, da namerava vlada v NLB-ju obdržati vsaj 25-odstotni lastniški delež, isto je zatrdil tudi za delež v NKBM-ju. S predlaganima odlokoma se DZ-ju ne jemlje nobene pristojnosti, prenašajo se le pristojnosti AUKN-ja. Pogovori o dokapitalizaciji NLB-ja po njegovih besedah še niso končani, so pa tik pred podpisom.

Gre "za vprašanje nekaj dni, morda enega tedna ali nekaj več", je pojasnil. Za izpolnitev zahteve evropskega bančnega nadzornika potrebuje NLB približno 500 milijonov evrov, v nadaljevanju pa bo potreben še dodaten kapital, je ocenil.

Ob tem je minister povedal, da so vsi, ki sodelujejo v teh pogovorih, podpisali zelo strogo določbo o molčečnosti. "V preteklosti se je več načrtovanih dokapitalizacij ustavilo takrat, ko so podrobnosti prišle na naslovnice časopisov," je odgovoril na očitke, da vlada ne razkriva dovolj podrobnosti, kakšne načrte ima z NLB-jem. Vsekakor po nobenem scenariju ni mogoče, da bo zdaj 25-odstotni lastnik KBC-ja postal več kot polovični lastnik NLB-ja, je zatrdil.
Nov instrument za svež kapital
Predlog obravnavane novele zakona o bančništvu vsebuje dve rešitvi, ki bosta omogočili izdajanje teh novih, t. i. pogojno zamenljivih obveznic, namreč opustitev splošnih omejitev glede dokapitalizacije banke in možnost povečanja osnovnega kapitala bank tudi s stvarnim vložkom v obliki terjatev upnikov, kadar gre za njihovo sanacijo.

Pogojno zamenljive obveznice bo lahko izdala banka, ki potrebuje dodaten kapital in ima vsaj sedem odstotkov najbolj kakovostnega temeljnega kapitala. Kdor jih bo vpisal, bo s tem banki zagotovil potrebna sredstva, je povedal Šušteršič ter dodal, da se bo ta vložek, če bo delež najkakovostnejše oblike čistega temeljnega kapitala banke vseeno padel pod sedem odstotkov, samodejno spremenil v kapital banke.

"Zaradi tega avtomatskega mehanizma so to obveznice, ki jih regulator priznava, kot da bi imela banka zagotovljen neposreden prvovrstni kapital," je dejal Šušteršič.
NLB mora namreč na zahtevo Evropske bančne agencije (EBA) najpozneje do konca junija zvišati delež najkakovostnejše oblike čistega temeljnega kapitala na devet odstotkov. Dokapitalizacije NLB-ja do tedaj še ne bi mogli izvesti, bi pa lahko zasebnega vlagatelja našli do konca leta, je bilo razumeti Šušteršiča.

Strah, da želi vlada spremeniti strukturo lastništva v NLB-ju
Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije je opozorila, da želi vlada z novim finančnim instrumentom pod mizo spremeniti lastniško strukturo NLB-ja oz. dobiti bianco menico za prodajo naše največje banke.
"V PS-ju ostro nasprotujemo takšnemu načinu razpolaganja z našim skupnim premoženjem," je dejala. Tudi v SD-ju se bojijo, da bo obveznice kupil KBC in bodo ob predvidenem padcu kapitalske ustreznosti zaradi ocenjenih izgub NLB-ja nastopili pogoji za njihovo pretvorbo v kapital banke. Denar za dokapitalizacijo NKBM-ja pa bi lahko našli v proračunu, saj da ne gre za visok znesek.
KBC bo brez vednosti DZ-ja postal 55-odstotni lastnik NLB-ja, je posvaril Matevž Frangež iz SD-ja in navzoče na seji pozval, naj zaščitijo NKBM, od katerega je odvisna usoda močno izčrpanega mariborskega gospodarstva. Podporo noveli zakona so napovedali tudi v strankah SDS, DL, SLS, NSi in DeSUS.

Ukinjanje agencije za javno naročanje
Sejo so poslanci sicer začeli z obravnavo predloga zakona o prenehanju delovanja Javne agencije za javno naročanje. Vlada po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča predlaga, da bi pristojnosti agencije prenesli na direktorat znotraj njegovega ministrstva. "Sem prihajajo tudi zaposleni v agenciji in delo se bo nadaljevalo, bomo pa lahko hkrati urejali naročila in izvajali sistem," je pojasnil. Sicer pa je ta sprememba del vladne politike o racionalizaciji javne uprave.

"Javna naročila bodo centralizirana, omogočena bosta izobraževanje in pomoč tistim državnim organom, ki nimajo znanja in izkušenj pri javnem naročanju," je soglašal Andrej Šircelj, poslanec SDS-a in predsednik odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko. Podporo zakonu so napovedali tudi stranke DL, SLS, DeSUS in NSi.

Nasprotujejo pa mu v SD-ju in PS-ju. Po besedah Dejana Židana (SD) bo namreč zakon omogočil, da bo o oddaji teh naročil odločal neposredno finančni minister. To bo po njegovem mnenju povzročilo več korupcije in klientelizma z javnim denarjem. V PS-ju pa poudarjajo, da vlada, ki se z reorganizacijo državne uprave ukvarja že vse od ustanovitve, še vedno ni predstavila finančnih in drugih učinkov te reorganizacije.