Seje sveta za nacionalno varnost so se udeležili tudi podpredsednik največje opozicijske stranke SDS Aleš Hojs, barve stranke NSi pa je zastopal vodja poslanske skupine in podpredsednik stranke Janez Cigler Kralj. Po seji bodo izjavo za javnost podali premier Robert Golob, predsednica republike Nataša Pirc Musar ter ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

"Glede na to, da je varnostni svet ZN-a ključni organ za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, se je svet seznanil s kriznimi situacijami, ki so na njegovem dnevnem redu in ki se jim bo v obdobju med letoma 2024 in 2025 posvečala tudi Slovenija," je po seji povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade za nacionalno in mednarodno varnost Andrej Benedejčič.

Kot je pojasnil, se je svet za nacionalno varnost med drugim seznanil s prihodnjimi načrti pripadnikov Slovenske vojske in Policije v mednarodnih operacijah in misijah. "Zavzel se je za to, da slovenska stran svoje nestalno članstvo izkoristi za reševanje vprašanj podnebnih sprememb in vodnih kriz ter njihovih učinkov na varnost, tudi prehransko in energetsko, preprečevanja konfliktov, zaščite civilistov in najranljivejših skupin prebivalstva v konfliktih, krepitve vloge žensk in spoštovanja mednarodnega prava ter zagotavljanja odgovornosti.
Zavzel se je tudi za aktivni angažma slovenske strani v prizadevanjih za zagotovitev celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, v skladu z nedavno sprejeto resolucije generalne skupščine ZN-a," je naštel Benedejčič. Kot je dodal, svet ob tem pričakuje, da bo Slovenija pozornost posvečala tudi varnostnemu položaju na Zahodnem Balkanu.

Zunanja ministrica v članstvu vidi številne priložnosti za Slovenijo

Tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v izjavi po seji opredelila področja, ki jih bo Slovenija obravnavala v času članstva. "Naše prioritete bodo zagotovo podnebna varnost ter s tem povezani energetska in prehrambna varnost," je dejala in spomnila, da je Slovenija soustanoviteljica Zelene skupine v Generalni skupščini ZN-a in da ima veliko izkušenj na področju vodne diplomacije.

"Pričakujem, da bo Slovenija zaprošena za mnenje glede ruske agresije v Ukrajini, in tu bomo ves čas vztrajali, da si želimo trajnega in pravičnega miru. Upam, da bomo v naslednjih dveh letih priča končanju vojne v Ukrajini," je nadaljevala. Ob tem pa je poudarila tudi zagotavljanje stabilnosti na Zahodnem Balkanu, ki je po njenem mnenju postal geopolitično igrišče za velike akterje, kot so Kitajska, Rusija in Turčija.

"Članstvo v Varnostnem svetu ZN-a lahko dobro izkoristimo s tem, da Slovenijo postavimo na zemljevid sveta. Prav tako pa bo to tudi izjemna priložnost za krepitev gospodarstva," je povedala. Naznanila je, da pripravljajo obisk gospodarske delegacije na Kitajskem. V Slovenijo pa bo kmalu prispela poslovna delegacija iz Južne Koreje.

Ocenila je, da bo morala biti Slovenija v času članstva pripravljena na kibernetske in hibridne grožnje. "Vse nestalne članice so tarča napadov. Moramo imeti okrepljeno ozaveščanje in protiobveščevalno zaščito. Zagotovo bo Slovenija v tej novi arhitekturi na svetovnem zemljevidu bistveno večja tarča, kot je bila v preteklosti," je dodala.

Na vprašanje, ali bodo na dnevnem redu Varnostnega sveta, pa tudi med prioritetami Slovenije, migracije, pa je odgovorila, da te niso tema. "To bo grožnja za Evropo, ne bo pa to tema, s katero se ukvarja Varnostni svet," je dejala in poudarila, da je EU tisti, ki za Evropo usklajuje migracijsko in azilno politiko.

Hojs: Pokazalo se je, da nima smisla rušiti stvari, ki so dobre

Podpredsednika opozicijskih strank SDS in NSi, Aleš Hojs in Janez Cigler Kralj, sta novinarjem ob odhodu s seje dejala, da sta zagotovila tvorno sodelovanje opozicije pri tem projektu Slovenije in čestitala predstavnikom vlade za diplomatski uspeh. "To je eden od projektov, ki ga v tej vladi niso zrušili prvi dan, in očitno se je pokazalo, tako kot tudi pri avtocestni policiji, da nima smisla rušiti stvari, ki so dobre," je dejal Hojs.

Oba predstavnika opozicije pa sta ob pripravah Slovenije na nestalno članstvo poudarila vprašanje izziva migracij. Po Hojsovih besedah so tako pogrešali razpravo o problematiki migracij, ki je po njegovem mnenju eden ključnih izzivov Slovenije že vrsto let. A za to temo ni bilo "pretiranega posluha", je dodal.

Da se EU veliko ukvarja z upravljanjem migracij in da to prav tako čaka Varnostni svet ZN-a, meni tudi Cigler Kralj. "Na to že nekaj časa opozarjamo, kajti manipulacije, spodbujanje migracij in teh tokov proti Evropski uniji je gotovo tudi lahko ustvarjanje določenega pritiska na EU in Slovenijo," je dejal.

Slovenijo junija v New Yorku podprlo 153 držav

Slovenija je bila junija v Generalni skupščini Združenih narodov (ZN) v New Yorku s 153 glasovi podpore v prvem krogu glasovanja izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a za obdobje 2024–2025. V boju za sedež iz vzhodnoevropske skupine je premagala Belorusijo, za katero je glasovalo 38 držav.

Izvolitev za nestalno članico varnostnega sveta je premier Golob junija označil za izjemen uspeh celotne države, ki kaže na to, da je Slovenija prepoznana kot tvorni subjekt na mednarodnem prizorišču. Sam verjame, da bo Slovenija v varnostnem svetu nadaljevala svoje pobude na področju okoljske politike ter iskanja poti do miru v Ukrajini in povojni obnovi te države.

Zunanja ministrica Fajon je med temami, ki jih bo Slovenija posebej obravnavala, poudarila tudi človekove pravice, humanitarno in razvojno pomoč, vodno diplomacijo, boj proti podnebnim spremembam in preprečevanje spopadov po svetu.