Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik in državna sekretarka Anja Kopač Mrak sta na novinarski konferenci predstavila stanje socialne države v Sloveniji v povezavi z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

"Zadržali smo visoko raven socialnih transferjev"
Svetlik je povedal, da nam je v Sloveniji uspelo zadržati visoko raven socialnih transferjev, ki vzdržujejo socialno varnost državljanov. Pojasnil je, da je država na področju zaposlovanja v letu 2010 sprejela poseben zakon, s katerim je bilo socialno najbolj ogroženim namenjena dodatna socialna pomoč.

Po njegovih besedah pa je država neposredno pomagala tudi osebam, ki so ostale brez dela v podjetju Mura in v gradbenem sektorju, posredno prek humanitarnih organizacij pa tudi tujim delavcem.

Svetlik: Stopnja brezposelnosti nižja kot na Švedskem
Izpostavil je, da so se z naraščajočo brezposelnostjo spopadali tako, da so v programe aktivne politike zaposlovanja vključili 50 odstotkov več oseb kot v preteklosti, povečali pa so tudi denarna nadomestila za brezposelnost in omilili pogoje za njegovo pridobitev. S temi ukrepi je, kot pravi Svetlik, stopnja brezposelnosti v Sloveniji ostala ena nižjih v Evropi, celo nižja kot na Danskem, Finskem in Švedskem.

Poudaril je tudi, da je dohodkovna neenakost v Sloveniji ena najnižjih na stari celini. Kot pravi, pri nas 20 odstotkov najbogatejših oseb prejema 3,2 krat višje dohodke kot 20 odstotkov najrevnejših.

"Zaposlitev brezposelnih bi do neke mere rešila situacijo"
Zatrdil je, da bi bilo treba pokojninsko blagajno trenutno dodatno financirati v višini 30 odstotkov, "če bi bilo treba ta delež še povečevati, pa bo preprosto v danih razmerah zmanjkalo sredstev za druge programe socialne države". Celoten pokojninski sistem bi se po Svetlikovih besedah prav tako moral prilagoditi dolgoročno neugodnim demografskim gibanjem.

Priznal je, da bi zaposlitev polovice trenutno brezposelnih v pokojninsko blagajno prinesla 250 milijonov evrov, "kar bi do neke mere rešilo situacijo", vendar vztraja pri tem, da je zaradi neugodnega razmerja "med pasivnimi in aktivnimi prebivalci" treba podaljšati delovno aktivnost, da bi to razmerje izboljšali.

"Brez socialne države bi bilo pod pragom revščine dvakrat več ljudi"
Kopač Mrakova je pojasnila, da sistem socialne države glede na ocene mednarodnih organizacij deluje razmeroma dobro, brez tega sistema pa naj bi se pod pragom revščine znašlo dvakrat več ljudi. Izpostavila je, da je stopnja tveganja revščine v Sloveniji 5. najnižja v Evropi, "na kar smo lahko upravičeno ponosni".

Država po njenih besedah za socialne transferje nameni 700 milijonov evrov letno. Po podatkih, ki jih je predstavila, tako štiričlanska družina, v kateri sta oba starša brezposelna, prejme 930 evrov denarne pomoči, enako velika družina, v kateri oba starša prejemata povprečno plačo, pa okoli 70 evrov.

Izpostavila je še, da je bilo v letu 2010 povprečno na mesec 53.724 prejemnikov denarne socialne pomoči, v letošnjem letu pa 54. 625, vendar se trend, kot pravi, umirja.