To v praksi pomeni, da bodo predvidene spremembe v celoti začela veljati za moške čez 10, za ženske pa čez 14 let. Za tiste, ki so tik pred upokojitvijo, so v zakonu predvidena prehodna obdobja, za radijske Dogodke in odmeve poroča Nataša Mulec.

Ne glede na to, kaj pravijo nasprotniki in kaj zagovorniki pokojninske reforme, zdrav razum pravi, da bo sistem slej ko prej razpadel. Že danes namreč 1,6 zaposlenega dela za enega upokojenca. In če bo šlo tako naprej, bo čez 30 let en zaposlen delal za enega upokojenca. Pokojninska reforma najverjetneje res ni pravična za vse, kot trdijo nasprotniki, vendar zagovorniki in tvorci reforme ponujajo otipljive rešitve, ki ne bodo nikogar udarile čez noč. V reformo je, kot nenehno ponavlja minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, namreč vgrajen mehanizem postopnosti.

Takoj po sprejetju zakona bistvenih sprememb ne bo, pravi minister. Polna starost 65 let za moške bo pogoj za upokojitev leta 2021, za ženske pa leta 2025. Do 65. leta pa ne bo treba delati tistim - gre predvsem za industrijske delavce -, ki so za delo poprijeli zelo mladi. Tudi tu velja mehanizem postopnosti, poudarja Svetlik.

Leta 2020, torej čez 9 let, se bo prehodno obdobje končalo. In moški se bodo lahko upokojili pri 60 letih in 43 letih delovne dobe, ženske pa pri 58 letih in 41 letih dela. Vsak bo, če bo tako želel, lahko delal tudi dlje in bil zato nagrajen. Poleg plače bo dobival še 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine. Mogoče pa se bo pri 60 letih tudi predčasno upokojiti, vendar bo predčasen odhod v pokoj vplival na zmanjšanje pokojnine za 0,3 odstotka za vsak mesec manjkajoče starosti.