Hkrati študentje izgubljajo monopol nad začasnim oz. občasnim delom. To možnost namreč z zakonom o malem delu dobivajo tudi brezposelni in upokojenci, kar je za družbo pridobitev, je na tiskovni konferenci pred napovedanimi protesti študentov in dijakov v Ljubljani dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Dodal je, da so do zdaj študentski servisi s študentskim delom pridobili okoli 15 milijonov evrov na leto. Glede študentskih organizacij pa je dejal, da bodo dobivale polovico dozdajšnjih koncesijskih sredstev, drugo polovico pa bodo razdelili prek razpisov.

"Omejitev študentskega dela ustreza 80 odstotkom študentov"
In kaj z malim delom pridobijo študentje in dijaki? Zagotavljanje socialne varnosti, upoštevanje delovnih izkušenj pri iskanju službe, povečanje sredstev za štipendije in transparentno delitev koncesijskih sredstev, ki so bila do zdaj deljena tudi mimo razpisov.

Kot je navedel, obseg omejitev študentskega dela ustreza več kot 80 odstotkom študentov in dijakov. Ob tem je poudaril, da se cenzus za pridobitev štipendije zvišuje na 590 evrov neto na družinskega člana, štipendije pa bodo z vsemi dodatki "vredne" od 140 do 400 evrov. Za dijake do 18. leta sicer res ukinjajo štipendije, vendar pa bodo zato zanje povišali otroški dodatek.

Golobič: Konferenca o položaju študentov v začetku junija
Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič je pojasnil, da je svet za študentska vprašanja, ki ga vodi, redno opravljal svoje delo, vanj so vključeni tudi predstavniki študentske organizacije, ki se izrekajo o vseh predlogih zakonov in drugih aktov, ki jih sprejemajo vlada in posamezna ministrstva ter posredno ali neposredno obravnavajo študentsko problematiko. Priznal je, da se včasih niso strinjali, včasih pa so dosegli konsenz, tudi takrat, ko so se sporazumeli o ustanovitvi agencije za kakovost, ki je bila več let stara zahteva študentske organizacije. Več nesoglasji je bilo okoli nekaterih drugih vprašanj, predvsem glede zakona o malem delu, je dejal.

Spomnil je na dogovor vlade in Študentske organizacije Slovenije, da skupaj organizirata konferenco o ureditvi študentskega vprašanja. Napovedal jo je za začetek junija. Na konferenci bodo govorili o reformi visokega šolstva, vprašanju študentskega statusa, štipendijski politiki, zdravstvenem zavarovanju in nastanitvi študentov. Pojasnil je, da je ključni cilj vlade, ki položaj študentov ureja celovito, da tisti, ki imajo ambicijo, pridejo do izobrazbe na terciarni ravni, ne glede na socialni položaj in druge okoliščine, ki bi jih pri tem lahko ovirale.

Od študentskih organizacij pričakuje bolj drzno razmišljanje
Ker je terciarno izobraževanje v zadnjih letih doseglo porast, je treba zagotoviti tudi kakovost in diverzifikacijo visokošolske izobrazbe. Ustvariti bi morali "elitne" fakultete, na katerih bodo najboljši lahko prišli do izobrazbe, namesto do odhajajo v tujino, kakovost pa mora biti zagotovljena na vseh ravneh izobraževanja.

Ob koncu je Golobič dejal, da bodo še naprej upoštevali prizadevanja ŠOS-a, da se njihove zahteve upoštevajo, a jasno je, da bodo tudi v dialogu, ki prihaja, študentske organizacije morale razmišljati bolj drzno o zadevah, ki se nanašajo nanje. Drugače tudi spremembe, ki se tičejo njihovih organizacij, ki imajo sicer visoko stopnjo avtonomije, ne bodo mogoče.