Nekaj malega so o vsebini popravkov in drugega koronazakona spregovorili predstavniki koalicijskih strank po samem sestanku.
DeSUS: Največja težava je likvidnost
Predstavnik DeSUS-a Franc Jurša je izrazil zadovoljstvo, da so se predstavniki koalicije in vlade sešli in so lahko podali svoje predloge, še več pa jih bodo lahko podali pisno do 19. ure, ko jih bo obravnavala vlada. Vsebine predlogov ni želel posebej komentirati. Gredo pa v smeri, da naj bi manjša in srednje velika podjetja "dobila večjo garancijo v odstotkih". Za manjša naj bi veljalo 80-odstotno, za večja pa 70-odstotno poroštvo države.
V DeSUS-u se zavedajo, da je trenutno največja težava na področju turizma in gostinstva. Pozvali so k poglobljenemu razmisleku, kako tem podjetjem v prihodnosti pomagati. Največja težava je likvidnost, je dodal.
DZ bo zadevo sprejemal okoli 28. aprila, je dodal Jurša.
SMC: Nikoli ne bodo vsi zadovoljni
Pripombe SMC-ja so bile v veliki meri upoštevane, je dejala poslanka Janja Sluga. Dotikale so se predvsem samozaposlenih, pa tistih s skrajšanim delovnim časom in tistih na porodniškem/starševskem dopustu. Veseli jo, da so upoštevani predlogi glede študentov, torej izrednih, ki niso v delovnem razmerju. Dotaknili so se tudi likvidnosti bolnišnic, pa tudi malih delodajalcev, torej samostojnih podjetij in delovnih organizacij z omejeno odgovornostjo, ki se ukvarjajo z zavarovalniškimi posli, "torej tisti mali, ki imajo do deset zaposlenih".
SMC ima še nekatere pripombe, ki zadevajo turistično in gostinsko panogo. Menijo, da bi se morali tega področja lotiti "še celoviteje" in z boljšimi ukrepi. Treba je tudi "dejansko nasloviti kulturnike", torej samozaposlene v kulturi, glasbene ustvarjalce, filmske ustvarjalce. V stranki menijo, da njih ukrepi še niso v celoti naslovili. Dodatne pogovore pričakujejo na področju oprostitve plačila poslovnih najemnin za čas, ko ni bilo mogoče opravljati dejavnosti. Te dodatne predloge bodo v SMC-ju posredovali na vlado. Popoldne jih bodo obravnavale delovne skupine. "Ker so naši predlogi razumni, v SMC-ju res računamo, da bodo upoštevani."
Sluga je potrdila, da v bistvu obravnavajo dva osnutka zakonov. V enem so popravki prvega, drugi pa je dejanski – drugi koronazakon.
"Sama mislim, da je zakon precej dober. Nikoli, ampak res nikoli pa ne bodo zadovoljni vsi," je dodala poslanka SMC-ja.
NSI: Večina predlogov spisana v zakonu ali pa še bo
Jožef Horvat (NSi) je izrazil zadovoljstvo, da je večina njihovih predlogov "spisana v zakon ali bo zapisana". "Še bolj bi bili veseli, če bi se v neki konstruktivni drži pokazala tudi opozicija," je dodal. Spomnil je, da so opozicijo povabili k sodelovanju, vendar pa so po njegovih besedah bolj slabe izkušnje na področju konkretnih predlogov, "več ali manj zgolj pavšalne kritike". Glede konkretnih rešitev pa ni želel govoriti, dokler niso stvari dejansko usklajene in dokončno zapisane v osnutek zakona. Je pa dejal, da je vlada prisluhnila tako predstavnikom gospodarstva kot sindikatom.
Sveženj za zdaj vreden 2,8 milijarde evrov
Po ukrepih iz prvega zakona, namenjenega ohranjanju delovnih mest, po drugem za zagotavljanje likvidnosti bo tretji sveženj namenjen zagonu rasti, ukrepi pa bodo zagotovili investicije v infrastrukturi.
Predstavnik SDS-a Danijel Krivec je povedal, da so podali nekaj predlogov za dopolnitve in računajo, da bo vlada te "minimalne pripombe" upoštevala. Večinoma gre za dopolnitve prvega koronasvežnja. Poudaril je, da so časovno omejeni in čisto vsega ne morejo zajeti, čeprav to poskušajo. Vedno bo nekdo nezadovoljen, je dodal.
Za zdaj je sveženj ukrepov vreden 2,8 milijarde evrov, številka se bo še spreminjala, je povedal.
Vodje poslanskih skupin sicer menijo, da bo potreben tudi rebalans proračuna, vendar je za to še prezgodaj. "Za zdaj priprava rebalansa še ni smiselna, saj še ni znana dokončna vrednost protikoronskih ukrepov," je dejal Krivec.
Video: Posnetek izjav za javnost
Kritike opozicije
Del opozicije je nezadovoljen tudi z osnutkom predloga drugega svežnja zakona, s katerim želi vlada reševati likvidnostne težave podjetij. Poslanci LMŠ-ja, SD-ja in Levice so opozorili na nekatere "še vedno pozabljene skupine državljanov" in pa na nejasnosti glede poroštev.
"Če smo se pri prvem megazakonu zaradi nesodelovanja koalicije in vlade soočili z megaproblemi in težko izvedljivimi ukrepi, je drugi megazakon za nas veliko razočaranje," je dejal vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović, ki meni, da v osnutku predloga drugega protikoronskega zakona, ki ga bo v torek obravnavala vlada, ni rešitve za največjo težavo, s katero se bodo spopadali v prihodnjih mesecih – gostinstvo in turizem. Prav tako v osnutku po njegovih besedah ni rešitev glede najemnine za prostore in opremo.
Po njegovem mnenju je velika večina tistih, ki jih je vlada pozabila v prvem svežnju, še vedno spregledanih. Dodatno bodo pomoč prejeli le izredni študenti. "Ko vlada govori o tem, da želi sodelovati z opozicijo, potem je treba to tudi v praksi izvesti. V petek pa smo bili obveščeni, da se vlada ne bo sešla z opozicijo in bomo dobili predlog zakona kot drugi," je dejal.
Kritičen je bil tudi vodja poslancev SD-ja Matjaž Han. Po njegovih besedah tudi drugi zakonski predlog ne bo dosegel vseh tistih podjetij, ki bi potrebovala pomoč. "Vlada trmasto vztraja pri definiciji, kdo bo prejel pomoč. Dejstvo je, da bodo nekatere panoge imele trajno težave z zaposlovanjem, predvsem gostinstvo in turizem," je poudaril.
"Kar se tiče likvidnostni pomoči, če pustimo na strani približno 2,5 milijarde evrov, ki naj bi jih dobila podjetja za likvidnostne težave, je to absolutno premalo," je poudaril. Pri tem je dodal, da je bila opozicija pripravljena sodelovati pri pripravi ukrepov, vendar sodelovanja ni bilo.
Poslanec Levice Miha Kordiš pa je presodil, da je v prvem protikoronskem zakonu vlada tri milijarde evrov namenila predvsem "velikemu biznisu, ljudi pa je pustila zadaj". Po njegovih besedah še vedno brez pomoči in podpore ostaja velik del delavcev prekarcev, brezposelnih in najemnikov, tako pravnih kot fizičnih oseb.
Izpostavil je še študente, ki morajo do srede oddati vlogo za 150 evrov dodatka, vendar pa vloga za to še vedno ni dostopna. "Vlada se je odločila, da bo velike skupine državljanov, ki so zdravstveno in socialno ranljivi, pustila brez pomoči," je dodal.
Dodatna likvidnost
Premier Janez Janša je v petek na Twitterju zapisal, da bodo z novim zakonodajnim svežnjem omogočili dodatno likvidnost gospodarstvu in določili višjo povprečnino občinam. Določeni popravki t. i. prvega megazakona za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, ki je začel veljati 11. aprila in je težek tri milijarde evrov, so potrebni zaradi nejasnosti, ki so se v zvezi z zakonom pojavile pri njegovem izvajanju v praksi, dodatno pa bodo v njem opredeljene tudi nekatere rešitve.
Drugi protikoronski zakon je osredotočen na interventni ukrep zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu. Ključni so ukrepi, ki bodo podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je prejšnji teden dejal, da če je bil prvi sveženj namenjen preživetju, je drugi ponovnemu zagonu gospodarstva, za kar morajo imeti podjetja dovolj likvidnostnih sredstev. Teh imajo za zdaj še dovolj, težave pa bodo nastopile že v prihodnjih tednih. Poudaril je, da bo vnovični zagon dejavnosti najtežji v turizmu, ki je močno vezan na tuje goste. Kot je razkril, je naklonjen možnosti uveljavitve t. i. vrednotnic za odpovedane oziroma prestavljene turistične aranžmaje, ki je usklajena tudi na evropski ravni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje