Predlog predvideva povečanje proračunskega primanjkljaja na nekaj več kot 1,5 milijarde evrov. Z rebalansom se načrtovani proračunski prihodki znižujejo za 527 milijonov evrov, na slabih 8,1 milijarde evrov, odhodki pa se bodo zvišali za 10,5 milijona evrov, na 9,6 milijarde evrov. Koalicija ga podpira, opozicija pa mu nasprotuje.

Predsednica vlade Alenka Bratušek je med osrednjimi točkami rebalansa naštela to, da so morali najti za pokojnine 140 milijonov evrov, na kar je prejšnja vlada "pozabila", sicer bi se morale z julijem te znižati za šest odstotkov. Kot je dejala, so morali najti 122 milijonov evrov za obresti, kar je skoraj 20 odstotkov več od načrtov prejšnje vlade. "Za toliko se težko zmotiš," je dejala premierka.

"Plačujemo tudi rokohitrske ukrepe, ki ste jih kljub opozorilom sprejemali," je dejala poslancem in poslankam prejšnje koalicije ter omenila regres za javne uslužbence in pokojnine, ki jih je prejšnja koalicija nezakonito odvzela.

Kot je dejala, je bilo med kritikami predloga rebalansa največkrat slišati, da bi moralo biti varčevanje v javnem sektorju še bolj radikalno. "Predloga, kje in za koliko, nisem slišala nobenega," je dejala. Izpostavila je, da so javni uslužbenci že nekaj let zapored nosili velik del bremena konsolidacije javnih financ.

A. Bratušek: Proti slabi banki smo bili, ker nismo vedeli, ali bo to najcenejša rešitev
Bratuškova je poudarila, da so okrepili sredstva za povratne oblike pomoči za 700 milijonov evrov in za sanacijo bank. Pri tem so nadaljevali zastavljeno delo prejšnje vlade, ker druge izbire niso imeli, je dejala. "Takrat smo temu nasprotovali zato, ker nismo vedeli, ali bo ta rešitev res najcenejša. Niste znali povedati, koliko bo sploh stala," je povzela.

"Naredili smo nemogoče, kar nam priznavajo tudi v Bruslju. Operativno za zagon slabe banke ni bilo pripravljeno praktično nič. Danes je Družba za upravljanje terjatev bank pripravljena na prenos slabih terjatev. Problem je, da Evropa ne verjame našim ocenam glede stanja v naših bankah, ki jih dela Banka Slovenije. Za veliko večino prenosa pa potrebujemo soglasje Evropske komisije," je še dejala premierka.

"Če se prejšnji premier Janez Janša ne bi tako oklepal svojega položaja in zadnje tri mesece ne bi počel ničesar, bi bil proračunski primanjkljaj bistveno nižji," je dejala Alenka Bratušek ob koncu svojega nastopa. Primanjkljaj bi bil nižji za 260 milijonov evrov ali 0,7 odstotka BDP-ja, tako da bi namesto 4,4 odstotka BDP-ja ta primanjkljaj dosegal 3,7 odstotka BDP-ja, je pojasnjevala. "Stanje pripišite koalicijskim partnerjem, ki so destabilizirali vlado. Mrtvega teka ni povzročila prejšnja vlada, temveč tisti, ki ste jo rušili," je na to odvrnil poslanec SDS-a in nekdanji minister Andrej Vizjak.

SDS moti zniževanje sredstev za naložbe
Vizjak koaliciji ob tem očita, da bi morala zviševanje odhodkov prilagoditi padanju prihodkov. "Ta vlada se je odločila, da na tem polju ne misli narediti nič," je dejal. Kritiziral je zniževanje naložb v času, ko gospodarstvo peša in ni novih delovnih mest.

Najbolj pa je Vizjak kritiziral vladno napoved zniževanja prihodkov za 250 milijonov evrov zaradi nižje ambicije pri črpanju evropskih sredstev. "Kar je slabo, saj ne bo investicijskega zagona, ki ustvarja nova delovna mesta," je poudaril. V SDS-u tako predloga rebalansa ne bodo podprli.

Nasprotujejo mu tudi v SLS-u. Franc Bogovič meni, da "koalicija tišči glavo v pesek". Tako kot Vizjak tudi Bogovič ni sprejel teze premierke, da je za stanje kriva prejšnja vlada. Svoje mnenje je Bogovič podkrepil z grafi. "Tisti, ki vidite težave samo v lanskem letu, poglejte te slike," je dejal Bogovič, ki je izpostavil tudi težavo zadolženosti države in servisiranja javnega dolga.

DeSUS, SD in DL zaskrbljeni, a rebalans podpirajo
Marija Plevčak iz DeSUS-a pa je opozorila predvsem na stanje v zdravstvu. To z rebalansom izgublja sredstva za naložbe, zato so v DeSUS-u zaskrbljeni, saj bodo po njenem mnenju posledice rezov občutili starejši, otroci in kronični bolniki. Kljub temu rebalans podpira.

Z rebalansom se strinjajo tudi v DL-ju in SD-ju. Matevž Frangež (SD) je dejal, da z rebalansom niso zadovoljni, "a je dober približek tega, da srednjeročno ujamemo cilje, kot so konsolidacija javnih financ, zagon gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest ter povrnitev optimizma in zaupanja v državo in v prihodnost." Da je rebalans "kompromis", menijo tudi v DL-ju.

Manj za naložbe in manj iz EU-ja
Proračunski primanjkljaj se torej povečuje na nekaj več kot 1,5 milijarde evrov. Rebalans predvideva precej nižje prihodke, teh bo za 527 milijonov evrov manj in naj bi jih bilo slabih 8,1 milijarde, ter malenkost višje odhodke. Teh bo tako več za 10,5 milijone evrov, skupaj naj bi jih bilo več kot 9,6 milijarde. Ob tem pa prihaja do številnih prerazporeditev med postavkami.

Vlada kot ključna razloga za pripravo rebalansa omenja poslabšanje makroekonomskih napovedi glede na lansko jesen in to, da so bili nekateri odhodki načrtovani prenizko oziroma sploh niso bili predvideni.

Glede na sprejeti proračun se zmanjšujejo sredstva za naložbe, krči pa se tudi predvideno črpanje sredstev EU-ja. Vsa ministrstva so se morala odpovedati sredstvom, razen finančnega in notranjega ministrstva.

Kljub dogovoru s sindikati javnega sektorja je treba z rebalansom dodatna sredstva zagotoviti za plače in tudi za pokojnine, več sredstev pa bo potrebnih tudi za servisiranje javnega dolga. Pri predlogu rebalansa je vlada upoštevala tako višji DDV kot tudi že načrtovano uvedbo davka na loterijske srečke ter zvišanje sodnih taks in letne dajatve za motorna vozila.