Pravni in knjigovodski prenos slabih terjatev z z obeh bank je bil na DUTB izpeljan v petek. Do konca leta naj bi se zgodil prvi fizični prenos, po načrtih DUTB-ja naj bi jih bilo do aprila skupaj pet.

Po prenosu terjatev, sprva z NLB-ja in NKBM-ja, prihodnje leto pa še od Abanke Vipa, bo imel DUTB na voljo šest mesecev za njihov skrbni pregled in pregled z njim povezanih dokumentov. Zavrnil bo lahko vse tiste terjatve, pri katerih bo naletela na pravne in materialne nepravilnosti.

DUTB bo za vsak primer posebej pripravila strategije upravljanja premoženja, ki jih bo odobril upravni odbor. Posamezno premoženje bodo na trgu ponudili, ko bodo razmere za to najugodnejše, cilj pa bo optimizacija vrednosti premoženja.

Obveznice DUTB-ja z državnim poroštvom, s katerimi bo ta NLB-ju in NKBM-ju plačal prenesene slabe terjatve, bodo ta teden začele kotirati na Ljubljanski borzi.

V NKBM-ju so napovedali, da bodo na družbo naprej prenesli terjatve do podjetij iz stečajnih postopkov, sledila bodo tista, ki jih je treba prestrukturirati. Mediji med tistimi, ki bodo najverjetneje začasno pristali v lasti DUTB-ja, omenjajo SCT, Vegrad, Primorje, GPG, CPM ter Zvon ena in Zvon dva (vsi v stečaju), pa tudi Cimos, Savo, DZS, ACH, MLM, Merkur, Mercator in Trimo.

Z NLB-ja in NKBM-ja za 3,21 milijarde evrov terjatev
Na DUTB se bo z NLB-ja in NKBM-ja v bruto vrednosti preneslo za 3,21 milijarde evrov slabih terjatev, njihova prenosna vrednost pa bo 1,01 milijarde evrov. Obe bosta v zameno še letos prejeli kupnino v obliki obveznic, NLB za 622 milijonov evrov, NKBM 390 milijonov evrov.

Skupaj z Abanko Vipa, ki mora prej pripraviti program prestrukturiranja, potrditi pa ga mora Evropska komisija, bo na DUTB skupaj lahko prenesenih za 4,5 milijarde evrov slabih terjatev, pri čemer bo transakcijska vrednost prenosa znašala 1,68 milijarde evrov.

80 odstotkov ne verjame, da bo kdo odgovarjal za bančno luknjo
Časopis Delo je objavil anketo, po kateri 80 odstotkov vprašanih meni, da za nastanek bančne luknje v državnih bankah ne bo nihče odgovarjal. 38 odstotkov anketirancev meni, naj država po dokapitalizaciji proda celoten delež v vseh bankah. 37 odstotkov vprašanih meni, da bi morala država banke delno privatizirati, s čimer bi ohranila nadzorni delež, za ohranitev bank v državni lasti pa je 16 odstotkov vprašanih. Večina, in sicer 71 odstotkov vprašanih, dokapitalizacije bank ne podpira, 22 odstotkov pa jo.

Anketo je naročilo uredništvo Dela, telefonsko anketiranje pa je na vzorcu 406 odraslih državljanov med 13. in 18. decembrom opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.