V prvih televizijskih in radijskih soočenjih so predstavniki strank nastopali popolnoma v okviru pričakovanj in njihovih strankarskih programov, kakšnih presenečenj ni bilo, je za MMC predvolilna soočenja na ekranu TV Slovenija in na valovih Radia Slovenije opisala urednica notranjepolitičnih oddaj na Radiu Slovenija Tanja Starič. "Mogoče je do neke mere v zadnjem televizijskem soočenju izstopala SDS s svojo držo do migrantov, če govorimo o nastopu Branka Grimsa, ki pa tudi ni veliko presenečenje, saj je stranka znana po takšni drži," je opozorila na po mnenju Mirovnega inštituta sramotne besede SDS-ovega poslanca. Več o tem spodaj.

Glavni spopad med strankami se bo odvijal šele v zadnjem tednu pred volitvami, ko se bo odločalo 'za zdaj' še zelo veliko število neopredeljenih volivcev. "Kakšnih hujših polemik zato še ni bilo, nervoza raste, ankete kažejo, kar kažejo, stranke bodo taktizirale in najverjetneje ob koncu kampanje razkrile svoje adute," je pojasnila in dodala, da bodo volitve odločili prav neopredeljeni volivci, ki jih je po zadnji anketi kar četrtina.

Poleg neopredeljenih pa je izredno pomembna tudi mobilizacija podpornikov strank, da se ti v čim večjem številu odpravijo na volišča. Spomnimo, da so javnomnenjske raziskave v zadnjem tednu pokazale močno vodstvo SDS-a. Zato bo rezultat prihajajočih volitev po mnenju Alema Maksutija z Inštituta za politični menedžment primarno odvisen prav od mobilizacije. Tiste stranke, ki bodo 3. junija na volišča uspele pripeljati največ svojih podpornikov, bodo dosegle najboljši rezultat, je pojasnil za STA.

Teme narekujejo mediji
Predvolilne teme so se za zdaj vrtele okoli standardnih težav varnostne politike, migracij, zdravstva, gospodarstva, prekarnosti, arbitraže, drugega tira … itd. "Popolnoma v okviru pričakovanj, za zdaj nobena tema ne izstopa iz okvirja, kar ni slabo, saj je prav, da se stranke izrečejo o vseh teh vprašanjih – od davčne politike, do prodaje premoženja, do prekarstva, do prihodnosti Evropske unije," je Staričeva pojasnila in hkrati opozorila, da teme deloma narekujejo predvsem mediji.

Novinci so dobro parirali veteranom
Kako so se obnesli novinci v primerjavi s poslanskimi veterani? "Zagotovo se bogate izkušnje političnih spopadov v parlamentu vidijo, a tudi pri novincih je bilo opaziti, da so prišli v boj pripravljeni na enakovredno kosanje in besedni dvoboj s politiki velikih strank," je odvrnila, da se večina novincev dobro znajde pri izmenjavi besed z izkušenejšimi politiki in dodala, da je iz soočenj zelo lepo videti, da se nastopajoči dolgoletni parlamentarci med seboj zelo dobro poznajo.

Značilno za novince je po njenih besedah tudi, da prihajajo iz strank, ki imajo ožja programska izhodišča, kot je denimo Piratska stranka in nekatere druge. "V prvih soočenjih je bilo zelo veliko govorcev in je bilo težko iti v podrobnosti, a na splošno so se novinci vseeno dobro znašli tudi pri splošnih temah, in sicer prihodnosti, ekonomiji …," je pristavila.

Politično trošenje neresnic
Novinarji so tokrat še bolj natančno začeli preverjati, koliko neresnic natrosijo predstavniki političnih strank, kako bo to vplivalo na predvolilno retoriko? "Dejstvo, da politiki vedo, da so številke, ki jih trosijo oz. o katerih govorijo, potem predmet preverjanja, zagotovo ustvarja dodaten pritisk na njih in tako je tudi prav. V predvolilnih kampanjah vedno slišimo neverjetne številke, tokrat še prav posebej," je odgovorila.

Po njenih besedah se zdi, da so vse stranke nagovarjale starejše volivce, kar je posledica dejstva, da se je že na več zadnjih volitvah pokazalo, da se na volišča odpravijo pretežno starejši, medtem ko mladina svoje volilne pravice večinoma sploh ne izkoristi. "Zelo veliko nagovarjanja starejših in upokojencev je bilo slišati, zelo različne številke so bile omenjane, podane obljube o bodočih pokojninah, stranke so letos neverjetno radodarne, nekaj gotovo zaradi spodbudne gospodarske rasti, a čez štiri leta bo treba natančno preveriti, če so obljube držali," je izpostavila.

Kaj pa mladi?
"Izkazalo se je, da vse resne politične stranke ciljajo na starejše volivce, morda edino novinci, denimo Pirati ali Levica, ciljajo tudi na mlajše, medtem ko zrele stranke na primer ne govorijo veliko o prekarcih, kar je tipičen problem mlade generacije. Sicer res omenjajo, da je treba s pomočjo davčne politike ustaviti beg mladih in izobraženih kadrov iz države, a splošen vtis je takšen, da pretežno ciljajo na starejše, ki veliko bolj zvesto hodijo na volitve," je pojasnila, zakaj se na mlade rado pozablja.

Oglaševanje na straniščih
Po besedah Staričeve je oglaševanje na straniščih politične stranke SD, ki svojega mandatarskega kandidata obeša nad pisoarje, zelo nenavadna poteza. "Morda gre za način zbujanja pozornosti, za katerega bomo še videli, kakšne posledice bo imel, tudi Borut Pahor je bil pogosto tarča očitkov, da ima neprimerno kampanjo na Instagramu in družbenih omrežjih, pa se je potem izkazalo, da je bila relativno uspešna," je izpostavila, da bomo posledice "straniščnega" oglaševanja videli šele po volitvah.

Letošnja predvolilna kampanja po njenih besedah najbolj odstopa zaradi dogajanja na družbenih omrežjih, kjer stranke brez kakršnega koli novinarskega preverjanja trosijo svoja sporočila. "Vidi se, da je digitalni svet postal del politične realnosti in stranke v družbena omrežja, kot so Twitter, Instagram in Facebook vlagajo zelo veliko energije," je izpostavila glede tega, po čem trenutni predvolilni boj izstopa v primerjavi s prerivanjem za glasove pred štirimi leti.

Vprašanje beguncev in spletni sovražni govor
Največje stranke z najbolj razvejano infrastrukturo so najbolj aktivne, pogosto na zelo problematične načine. "Vsi smo opazili, da nastajajo novi lažni profili, ki širijo strankina sporočila ali se oglašajo z njimi, namesto da bi se oglašali kot stranka," je opozorila na netransparentnost, ko z lažnimi profili stranke imitirajo svoje sledilce in podpornike.

Tako sprožajo tudi polemike o določenih temah, s katerimi poskušajo prepričati volivce. V primeru beguncev stranke stavijo na strah. "Opozorila bi na pereče vprašanje beguncev, pri katerem debata na spletu pogosto meji na sovražni govor. Čeprav na prvi pogled ni vidno, ima debata pogosto v ozadju pospešek političnih strank," je pojasnila, da ksenofobično retoriko proti beguncem pogosto pomagajo razpihovati politične stranke, ki pri volivcih igrajo na to propagandistično in populistično karto.

Odgovornost Pahorjeve vlade za NLB
Preiskovalna komisija državnega zbora je ugotovila odgovornost Pahorjeve vlade glede pranja iranskega denarja v NLB-ju. Kakšen vpliv bi to lahko imelo na volilni izid stranke SD? "Zelo težko je oceniti, saj vemo, da je pred predsedniškimi volitvami v javnost prišlo poročilo komisije, ki je preiskovala ozadje Teša (Termoelektrarna Šoštanj), kjer je bil med najbolj odgovornimi prav tako Pahor, ki mu glede na zmago to očitno ni prav nič škodovalo," je odgovorila in dodala, da bodo, kot je povedal v zadnjem soočenju Matjaž Han, morali v SD-ju politično odgovornost prevzeti nase. Vprašanje, ki se tu postavlja, je, koliko bo na vse skupaj občutljiva slovenska javnost, je opozorila.

Afera s posojilom SDS-a pri Dijani Đuđić je ob izbruhu po anketah vidneje škodovala stranki. "V prvem zamahu je afera precej volivcev odvrnila od stranke, v drugem zamahu so volivce gotovo spet spomnili na zgodbo, a vprašanje je, kakšen bo učinek, glede na to, da je preiskovalna komisija primer prepustila naslednjemu sklicu parlamenta," je navedla Staričeva, da bo učinek gotovo nižji kot ob prvem izbruhu afere.

Tudi Maksuti je izpostavil omejene učinke poročil parlamentarnih komisij. "Hipoteza o racionalnih volivcih, ki bi kaznovali politike za pretekle napake, preprosto ne drži," je izjavil za STA.

Zmaga SDS-a, kaj bi sledilo?
Padec ob aferi Đuđić je SDS uspešno saniral in ta hip vodi po anketah javnega mnenja. Kaj lahko pričakujemo ob zmagi SDS-a na junijskih volitvah? "Na prvi pogled lahko pričakujemo zelo resna, dolga in težavna pogajanja glede nove koalicije, saj so stranke (razen NSi-ja), ki naj bi se prebile v parlament, več ali manj napovedale, da v vlado z Janezom Janšo ne bodo šle. Po volitvah se karte premešajo na novo in trditi, da Janša in SDS ne bosta mogla sestaviti vlade, je absolutno prezgodaj," je odgovorila.

Podpora stranki SDS v javnem mnenju po besedah Maksutija izhaja iz dobro razdelane strukture in članstva vse do lokalne ravni. Hkrati predstavlja glavnega pretendenta za relativno zmago na t. i. desnem polu. "Javno mnenje ni nekaj, kar bi se iz tedna v teden spreminjalo, po drugi strani pa je vse javnomnenjske raziskave treba brati z zrnom soli," je opozoril za STA.

Kdo bo prepričal neopredeljene?
V volilno kampanjo so tri stranke z možnostjo zmage vstopile relativno enakovredno, in sicer SDS, SD in LMŠ, pred kakšnim tednom dni pa je prišlo do preobrata in SDS je začel po anketah pridobivati prednost. SMC premierja Mira Cerarja se po njenih besedah ne kaže kot favorit za zmago, čeprav tako nastopajo v kampanji.

Po njenih besedah se že zadnjih 10 let kaže slika, ko SDS v predvolilnih anketah skoraj vedno prepričljivo vodi, potem pa na volitvah sledi hladen tuš in preobrat. Odločala bo namreč velika množica neopredeljenih volivcev, ki na anketah odvrnejo "ne vem". Tako je zmagal Zoran Janković in t. i. novi obrazi, ki so SDS-u odnesli zmago.

Izrazitega glasu proti Janši po anketah trenutno ni videti, ta hip pa tudi ne kaže, da bi lahko tokratni "novi obraz" Marjan Šarec dobil neopredeljene glasove in zmagal, je še pristavila. A do volitev je še daleč in vse se lahko obrne na glavo, ko bodo lističe v volilne skrinjice odvrgli neopredeljeni, ki bodo po besedah Staričeve odločili volitve.