Tarča se je lotila tudi ozadja zaposlitve novega svetovalca predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga, nekdanjega državnega sekretarja Damirja Črnčeca.

Gostje oddaje so bili Matevž Frangež (SD), samostojna poslanka Mojca Pašek Šetinc, politolog Miro Haček in filozof Boris Vezjak. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Mreža podjetij prejemnikov javnih sredstev sega tudi v BiH

Dunavska ulica v Banjaluki v Republiki Srbski. V stavbi brez hišne številke je sedež enega od podjetij Tadeja Von Horvatha – T82 marketing. Po neuradnih podatkih je Von Horvathu pri odprtju podjetja pomagal zloglasni davčni svetovalec Rok Snežič, ki je na isti ulici pomagal podjetja ustanoviti več Slovencem, v prvem prispevku v uvodu pove novinar Klemen Košak.

"Gospoda poznam, to je dejstvo, glede tega, ali sem mu pomagal, pa ne bi komentiral, kajti sem davčni svetovalec z licenco in lobist z licenco in moram varovati svoje kliente," je povedal Snežič.

V naslednjem koraku naj bi Von Horvathovo banjaluško podjetje njegovemu slovenskemu podjetju VHT skupina izstavilo več računov za oglaševalske in druge storitve. Iz Slovenije v Banjaluko pa je šel denar, najmanj 130.000 evrov.

"Po naših neuradnih informacijah so bile storitve, ki si jih je Von Horvath plačeval v Banjaluko, fiktivne. Je to tudi razlog, da finančna uprava zdaj trdi, da Von Horvathovo slovensko podjetje VHT skupina dolguje za več kot 300.000 evrov davkov? Odgovor na to vprašanje je davčna tajnost," je nadaljeval prispevek Košak.

"Vsak direktor svojega podjetja izstavlja svoje fakture in sam ve, kakšne storitve opravlja. Tako da mi se v to ne poglabljamo, niti se s tem ne ukvarjamo," je še dodal Snežič.

Ko je finančna uprava ugotovila dolg podjetja VHT skupina, je Von Horvath iste posle, torej prodajo prehranskih dopolnil in kozmetike javnim lekarnam in prek spleta, že nadaljeval z drugim podjetjem Vonpharma SI. Nadaljevala pa so se tudi nakazila v Banjaluko. Novo Von Horvathovo podjetje je tja nakazalo več kot 300.000 evrov.

Slamnati lastnik in izbris iz registra v Sloveniji

Staro podjetje VHT skupina pa je, uradno za 500 evrov, prodal državljanu BiH-a Vladimirju Lukiću, ki ne razume slovensko in je nedosegljiv. Snežič ni želel potrditi, da je on za Von Horvatha našel slamnatega lastnika, a prakso pozna.

"Ko postane lastnik tuj pravni subjekt ali fizični subjekt, torej tujec, in slovensko podjetje ne odda bilanc, Furs v roku šest mesecev zahteva izbris iz sodnega registra. Ljudje pač uporabljajo to metodo, ki jim jo zakon omogoča," je pojasnil Snežič.

Podjetje VHT skupina, ki ga je Lukić preimenoval v Jami vlad, je zdaj v stečaju. Še prej pa je hrvaškemu podjetju Vonpharma HR, ki ga je ustanovil Von Horvath, prodala poslovne prostore v Žalcu. Tam je še vedno napis VHT skupina, čeprav je uradno ni tam, Von Horvath pa je v teh prostorih že leta 2022 ustanovil podjetje Magna QI.

Milijon evrov za preureditev vile, kje so gradbena dela?

Z njim je leta 2022 na razpisu ministrstva za gospodarstvo pridobil milijon evrov za preureditev vile na Lentu v Mariboru v hotel. Čeprav bi se moralo preurejanje začeti že predlani, ob našem obisku ta teden ni bilo nobenih znakov gradbenih del.

Von Horvath se je sicer zadnja leta ves čas ukvarjal s prodajo prehranskih dopolnil in kozmetičnih izdelkov. Za to ima podjetje Vonpharma SI, s katerim je 2022 od občine Velenje za slabih 800.000 evrov kupil večjo parcelo. Nekaj mesecev pozneje je na razpisu javne agencije Spirit pridobil možnost črpanja 5,6 milijona evrov za vzpostavitev tehnološke linije za proizvodnjo prehranskih dopolnil v Velenju.

Velika tovarna v Velenju že stoji, posnetki notranjosti, ki smo jih pridobili neuradno, pa kažejo tudi, da so stroji za proizvodnjo oziroma pakiranje že tam. Iz javnih podatkov je sklepati, da je vsaj nekaj strojev Von Horvath kupil prek Dubaja. Dubajskemu podjetju Pag Technologies je namreč slovenska Vonpharma SI leta 2023 nakazala 310.000 evrov.

"Javnega denarja za tovarno Vonpharma SI sicer še ni dobila, saj je Von Horvath Spiritu bančno garancijo dostavil šele pred kratkim. Tako nam je Von Horvath povedal po telefonu," prispevek nadaljuje Košak.

Nepravilnosti na razpisu

Pred kratkim pa nov Von Horvathov uspeh, ki je sprožil afero, ta pa kriminalistično preiskavo. Na razpisu agencije Spirit, kjer so lahko povezana podjetja prejela največ 10 milijonov evrov, sta podjetji Vonpharma SI in Magna QI dobili skupno kar 19,7 milijona evrov.

Von Horvath je namreč aprila lani, tik pred objavo razpisa, podjetje Magna QI za 4000 evrov prodal ženinemu bratu Mihu Tetičkoviču. Sicer nogometnemu vratarju. Ta je ime Magna QI, hotelirstvo in turizem spremenil v Vital QI, farmacevtsko podjetje.

Obe podjetji sta očitno dobili denar za tovarno v Velenju. Vonpharma SI za "vzpostavitev inovativnih farmacevtskih tehnoloških linij za proizvodnjo krem, mazil in praškastih oblik zdravil". Vital QI pa za "vzpostavitev farmacevtskih tehnoloških linij za proizvodnjo efervescentnih in orodispenzibilnih tablet".

Povezave s stranko SD?

Po izbruhu afere je odstopil direktor Spirita Rok Capl, čeprav razpisnih pogojev niso pripravili na Spiritu, ampak na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han, predsednik Socialnih demokratov (SD). Von Horvath je bil nekoč član podmladka SD-ja, v tistem času se je družil z Matevžem Frangežem, ki je zdaj na ministrstvu za gospodarstvo državni sekretar. Frangež je zanikal informacije, da sta z Von Horvathom prijatelja, potrdil pa je, da sta znanca.

"Drži, da se s Tadejem Horvatom poznava iz študentskih časov, torej izpred 20 let. Sva znanca in ne prijatelja, od študentskih časov tudi nisva imela stikov, dokler nisem postal državni sekretar in sem ga srečal v okviru sestankov. Oba sestanka sta prijavljena KPK-ju," je v odzivu zapisal Frangež.

Ste z Von Horvathom kadar koli govoril tudi o razpisu? "Gospod Horvat je v okviru zgoraj navedenih sestankov predstavljal svoje načrte. O samem razpisu, pogojih in merilih pa z njim nisem nikoli govoril," je odgovoril Frangež.

Capl se nam je oglasil na telefon, a prošnjo za izjavo zavrnil. Von Horvatha smo iskali v treh hišah, ki so v njegovi lasti – dveh v Mariboru in eni v Braslovčah. Brez uspeha. Izjave ni želel dati, po telefonu pa je zatrdil, da je žrtev politične gonje.

Tetičkoviča smo iskali, kjer je prijavljen, v hiši staršev na Ptuju. Srečali smo samo njegovega razburjenega očeta, ki nam je neuspešno poskušal vzeti kamero, uspelo pa mu je vzeti telefon in iz njega izbrisati posnetke svojega prerivanja s snemalno ekipo. Dan pozneje je prek odvetnika poslal sporočilo, da ne smemo objaviti posnetkov hiše, čeprav smo jih posneli z javnih površin.

Nezanesljiv spomin

Družinsko podjetje Skitti iz Zagorja ob Savi, ki se ukvarja z obdelavo kovin, je lani sredi julija v ekonomskoposlovni coni Kisovec postavilo temeljni kamen za gradnjo nove tovarne, poroča novinarka Tarče Anja Šter. Ob boku direktorja Sergeja Smrkolja so stali zagorski župan Matjaž Švagan, zdaj že nekdanji direktor agencije Spirit Rok Capl in gospodarski minister Matjaž Han. "Taki dogodki so zelo pomembni, država pa mora seveda svoje narediti. In verjamem, da bo kar nekaj podjetij v Zasavju zdaj uspešnih na razpisu, ki ga bomo dali za prestrukturiranje premogovnih regij," je 12. julija izjavil minister.

Tri dni po tem dogodku se je iztekel rok za prijavo na razpis. Dobrega pol leta pozneje so podjetju odobrili dobrih pet milijonov evrov subvencij. Še pred objavo rezultatov je tak razplet napovedala anonimka: "Verjetno pa bo podjetje prek javnega razpisa prejelo še štiri milijone evrov za svoj projekt nove tovarne, saj je Matjaž Švagan podjetju Skitti omogočil, da je bil javni razpis pisan na kožo podjetju."

Kako zapis komentira zagorski župan Švagan? "Po naše rečeno gre za 'foušarijo', za uspešno zgodbo v občini Zagorje ob Savi. Vsekakor pa lahko rečem, da odločno vse zanikam, kar piše v anonimkah, in se od tega distanciram." Švagan naj bi – tako anonimka – za podjetje Skitti lobiral na gospodarskem ministrstvu, vse pridobljene informacije pa posredoval direktorju Sergeju Smrkolju, sicer dobremu znancu, ki je kandidiral v občinski svet prav na županovi lokalni listi. "Med drugim se je Švagan 22. februarja 2024 sestal z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Matevžem Frangežem, slednji mu je predal vsebino javnega razpisa, še preden je bil objavljen," še piše v anonimki.

Švagan je v pogovoru za Tarčo dejal, da nikoli ni bil na nobeni vladni instituciji, nikoli ni bil na ministrstvu, nikoli ni imel razpisa v rokah in se nikoli ni osebno dobil s Frangežem – "na ministrstvu ali kjer koli drugje". "To so natolcevanja in seveda tudi odločno zanikam in sem tudi v tem trenutku pripravljen iti na detektor laži." Na nadaljnje poizvedovanje, ali se torej februarja ni dobil s Frangežem, pa je odvrnil: "Dobili smo se vsi župani z njegovo celotno ekipo."

A Švagan, ki med drugim dobro pozna tudi ministra Hana, in Frangež sta se sešla že teden dni pred tem sestankom. To je za Tarčo pisno potrdil državni sekretar. "Z županom Švaganom sem se prvič sestal na sestanku 16. februarja 2024 v prostorih ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, kjer sem bil na sestanku prisoten s strokovno sodelavko, župan me je opozoril na zamude pri javnem razpisu," je zapisal Frangež. Ko je Tarča Švagana po intervjuju soočila s tem odgovorom, se je obiska naenkrat spomnil.

Precej neusklajen je bil tudi z direktorjem podjetja Skitti o njunem poznanstvu. Direktor Sergej Smrkolj je o Švaganu dejal, da se z njim pozna "kot z vsemi preostalimi podjetniki", in pojasnil, da se v zasebnem času ne družita. Nikoli da ni bil pri njem in obratno, razen na sestankih. Na izrecno vprašanje, ali Švagan prihaja v njegovo podjetje, je Smrkolj to zanikal. Švagan je razlagal drugače. Da se dobro poznata, da je bil večkrat v njegovem podjetju itd.

Je politika konec lanskega leta povečala sredstva razpisa za dobrih 14 milijonov evrov tudi za to, da so pomagali podjetju Skitti pridobiti subvencijo? Podjetje je bilo namreč – po informacijah Tarče – po številu točk na repu med izbranimi in je za las prišlo skozi sito razpisa. Te informacije je potrdil celo direktor podjetja.

V podjetju Skitti, ki zaposluje 28 ljudi, naj bi direktor – po nekaterih informacijah – v zadnjih letih kar nekaj delavcev prezaposlil v podjetje Skipro svoje sestre Sabine Smrkolj, ki ima prostore na istem naslovu kot Skitti, podjetju svojega brata pa nudi poslovno svetovanje.

"Tja sta v zadnjih dveh letih prestavila kar nekaj delavcev, ki jih nameravata prestaviti nazaj na Skitti in tako kriti kvoto za izpolnjevanje pogoja razpisa za dodelitev sredstev," piše v anonimki. To pa je: odpreti 25 novih delovnih mest, kolikor jih predvideva projekt.

Tarča je direktorja Smrkolja soočila z informacijami. Potrdil je, da so v podjetju odpuščali, zanikal pa, da so zaposlovali v družbi Skipro. "Ne. Ne vem, od kod ti očitki prihajajo. Mi delamo pošteno in bomo tudi naprej delali," je izjavil Smrkolj.

Sorodna novica Minister Han sprejel odstop direktorja javne agencije Spirit

Zaradi razpisa je odstopil direktor agencije Spirit Rok Capl. Na to mesto ga je kot vršilca dolžnosti postavila prejšnja vlada Janeza Janše, vlada Roberta Goloba pa njegov petletni mandat potrdila februarja lani. Capl je torej moral oditi z agencije Spirit, čeprav so pogoje in merila spornega razpisa določili na gospodarskem ministrstvu. Po informacijah virov Tarče je Spirit ta merila želel zaostriti, a je bila politična odločitev, da ostanejo čim ohlapnejša – da se lahko prijavi več podjetij.

Med drugim zagorsko podjetje Bona J nečakinje Sandija Češka, tudi vidnega člana SD-ja. Na razpisu je podjetje prejelo 1,3 milijona evrov za vzpostavitev proizvodnje ležišč. Pred letom in pol sta dotedanja lastnika Nataša Češko, ki je v uradnih evidencah še vedno navedena kot stik, in njen partner, podjetje prepisala na hčer Zojo Katarino Hlebec. Podjetje, ki se sicer ukvarja s prevozništvom – za Češkov Studio Moderna je prevažalo vzmetnice –, bo zdaj razvijalo personalizirana ležišča. Češko je potrdil, da bo nečakinja tehnologijo odkupila od njega, vendar je dodatno pojasnil: "Poslovanje med podjetjem moje nečakinje in mojim podjetjem ne bo šlo iz državnih sredstev."

Podjetje z dvema zaposlenima in 260.000 evri prihodkov – kot kažejo javni podatki iz leta 2023 – je prijavljeno na istem naslovu kot še eno podjetje Nataše Češko – Vanema. Predlani je to podjetje, ki je pred dvema letoma prav tako skušalo zagnati proizvodnjo vzmetnic, a jim to ni uspelo, imelo milijon evrov in pol izgube. Ali bodo – enako kot se omenja ob podjetju Skitti – zaposlene zdaj prezaposlili v podjetje Bona J? "Ljudi na Vanemi nam manjka," odgovarja Češko in zanika, da bi kakor koli vplival na izid razpisa: "Z nečakinjo smo se pogovarjali, najela je podjetje, ki je pripravilo vlogo. S SD-jem pa se – kot vedno v svoji zgodovini – o tem nisem pogovarjal, nisem lobiral."

Sredstva na razpisu sta prejeli še uveljavljeno podjetje ETI in Razvojni center eNeM Novi Materiali – obe iz Zagorja –, prvo 9,4 milijona, drugo 3,2 milijona evrov. ETI je sicer 11-odstoten solastnik centra eNeM. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako sta podjetji prejeli toliko sredstev, če je v razpisu jasno navedeno, da je za povezana podjetja mogoča vrednost sofinanciranja zgolj 10 milijonov evrov.

Na razpisu je dobrih sedem milijonov evrov prejelo tudi velenjsko podjetje Novast, ki je v solastništvu moža sestrične pravosodne ministrice iz vrst SD-ja Andreje Katič. Podjetje za predelavo polimerov, ustanovljeno pred dvema letoma, po javno dostopnih podatkih nima zaposlenih, leta 2023 je imelo zgolj sto tisoč evrov prihodkov. Tu pa sta še dva prejemnika subvencij, povezana s SD-jem: predsednik uprave podjetja Esotech z odobrenimi 1,5 milijona evrov je oče Jana Škoberneta, nekdanjega poslanca SD-ja. Solastnik podjetja Autotech, ki bo prejelo dva milijona evrov, pa član Mladega foruma Socialnih demokratov Velenje.

Kje so se izgubile predvolilne obljube o drugačnem kadrovanju?

Sorodna novica Damir Črnčec se z obrambnega ministrstva seli na SDH, kjer bo postal pomočnik predsednika uprave

Damir Črnčec se bo v petek poslovil od mesta državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo. Seli se na Slovenski državni holding (SDH), in sicer na dobro plačano, novoustanovljeno delovno mesto pomočnika predsednika uprave za korporativno varnost, poroča novinarka Tarče Vanja Gligorović. Njegova plača naj bi po nekaterih ocenah znašala približno 10 tisoč evrov bruto mesečno. SDH pa ne razkriva prav ničesar: ne plače, morebitnih dodatnih ugodnosti ali višine odpravnine, pa tudi ne članov razpisne komisije. Pravijo, da gre za zaupne podatke.

"Moti me, da ne želijo povedati, koliko kandidatov se je nanj sploh odzvalo. Če bi delovali transparentno, bi vse to predstavili javnosti," je komentirala raziskovalna novinarka Suzana Kos s portala 360.

SDH je zavrnil prošnjo Tarče za izjavo predsednika uprave Žige Debeljaka. Prav tako so neodgovorjene ostale prošnje za komentar Damirja Črnčeca.

Glede pomislekov, ki jih vzbuja razpis za službo v SDH-ju, je Tarča vprašala tudi nadzornike holdinga. Namestnik predsednika Franjo Bobinac je sporočil: "S tem se nadzorni svet ni ukvarjal. Je v pristojnosti uprave. Nadzorni svet je glede kadrov pristojen le za člane uprave."

Ali so razpisni pogoji, ki se berejo, kot napisani za dozdajšnjega obrambnega sekretarja – sedem let delovnih izkušenj na področju varnostnih, obveščevalnih, obrambnih, policijskih dejavnosti –, pritegnili pozornost policije ali tožilstva? Ljubljansko okrožno tožilstvo pravi, da prijave niso prejeli in zadeve ne obravnavajo, policija pa zadeve spremlja, so zapisali. Postopek je že začela Komisija za preprečevanje korupcije.

"Če obstajajo indici, da je bil kdo preferiran, bi to lahko bilo problematično tudi s stališča morda kazenskega prava. Morda s stališča kaznivega dejanja zlorabe uradne dolžnosti, ker zakon pravi, da kdor zlorabi uradno dolžnost, še posebej z namenom, da bi nekomu pridobil premoženjsko korist, kar se tukaj nakazuje, se pravi tisti, ki bi zasedel, in to delovno mesto je to načeloma dobro plačano, bi seveda dobil neko premoženjsko korist," je komentiral odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.

Sorodna novica Kurz obsojen na osem mesecev pogojne zaporne kazni

Ko se je v sosednji Avstriji izkazalo, da je nekdanji kancler Sebastian Kurz svojemu sodelavcu, uradniku na finančnem ministrstvu uredil vodilni položaj na avstrijskem državnem industrijskem holdingu, je bil zaradi krivega pričanja pred parlamentarno komisijo, kjer je zanikal kakršno koli kadrovanje po prijateljski liniji, obsojen na osem mesecev pogojne kazni.

Kako na to kadrovanje z vidika dobre prakse gleda predsednik Združenja nadzornikov Gorazd Podbevšek, sicer tudi član uprave Slovenskih železnic? "Verjamem in pričakujem, da je vodstvo SDH-ja ocenilo, da ima konkreten gospod neke kompetence, ki jih oni potrebujejo in so ga na osnovi tega tudi zaposlili."

Takšnih kadrov in kompetenc pa očitno ne potrebuje avstrijski državni holding, ki upravlja 32 milijard evrov premoženja, kar je trikrat več kot slovenski SDH. Tarča ga je namreč vprašala, ali ima tudi njihova uprava svetovalce in pomočnike za korporativno varnost. Odgovorili so, da izvršni direktor holdinga in uprava nimata zaposlenih za varnostna vprašanja. Zato se odpira vprašanje, ali so v SDH-ju dejansko zaznali potrebo po izboljšanju področja korporativne varnosti ali pa gre tukaj za posebej ustvarjeno delovno mesto za točno določenega človeka. Na SDH-ju pravijo, da so vsi postopki potekali skladno s pravili.

"Ne bi rad komentiral, ampak ... saj pravim, da bi kar koli videl, da bi bilo na prvo žogo sporno, ne, nisem opazil. Ni pa tako, kot da sem se silno poglabljal v to konkretno zadevo," pravi Podbevšek.

Ni še minilo toliko časa, da bi pozabili na pompozne predvolilne obljube stranke Gibanje Svoboda, ki so jim prinesle zmago na volitvah: o tem, kako bodo prekinili s praksami delitve plena. Zapisi v koalicijski pogodbi, da bodo oblikovali model, ki bo omejil politični vpliv na kadrovanje, so ostali samo mrtva črka na papirju. Prakse, ki jih poznamo iz prejšnjih vlad, ko so se številni, predvsem pa nekdanji vodstveni kadri v policiji, po koncu kariere zaposlili v državnih družbah, očitno ostajajo.

Na primer: generalni direktor policije pod prejšnjo vlado Anton Travner je novo službo dobil na Darsu kot svetovalec prejšnje uprave. Vodja Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič se je zaposlil v kabinetu uprave zavarovalnice Sava. Nekdanji vodja preiskav na NPU-ju Robert Slodej se je namesto za pokoj odločil za Eles, kjer vodi službo za korporativno varnost. Pa tudi, denimo, nekdanji generalni direktor policije Marko Pogorevc si je službo po odhodu iz policije našel v takratnem Mobitelu.

Sorodna novica Ribič: Za mojo razrešitvijo stoji minister Vrtovec. Vrtovec: Očitki so iz trte izviti.

Zdajšnji vodja Darsa, Andrej Ribič, je pod prejšnjo vlado za svojo razrešitev z mesta predsednika uprave Elektra Ljubljana krivil politične pritiske prek SDH-ja. Kako pa gleda na politična kadrovanja te vlade? "Glejte, ne bom komentiral teh ... Vsaka vlada pač kadruje nekje tiste ljudi, ki jim zaupa. Zdaj je pa vprašanje, na kakšen način to dela. Saj se tukaj morajo upoštevati neki kadrovski postopki in neke procedure. Upam, da tega ta vlada ne krši," je povedal Ribič. In kaj pravi o svojem imenovanju na čelo državne družbe? Je šlo za politično kadrovanje? "Sem bil samo takrat, sem sodeloval, ne vem – ne vem, kje je bilo, v izvršilnem odboru ali kje ... Ampak takoj, ko so se volitve končale, sem pismeno odstopil od vsepovsod."

A predčasen odhod z mesta sekretarja na skoraj sam vrh državnega holdinga, ki skrbi za državno premoženje, odpira vprašanja, kakšni so interesi iz ozadja. "Različnih špekulacij je veliko. Recimo ena od njih, ki se mi zdi zanimiva, je ta, da se bo tako še lažje skrbelo za financiranje prek oglasov do vlade prijaznih medijev. Ker SDH upravlja, mislim, da 10 ali 12 milijard državnega premoženja. Veliko je podjetij, ki so uspešna in bodo lahko prek tega vzvoda kanalizirali dodaten denar za, bom rekla tako, svoje medije," pravi novinarka Suzana Kos.

Komu Gen-I plačuje za oglase?

Množico oglasov Gen-I-ja in hčerinske družbe Gen-I Sonce je bilo mogoče opaziti v zadnjih mesecih preteklega leta po večini slovenskih medijev. Tarča je želela preveriti, komu Gen-I namenja oglaševalski denar, a je naletela na zid. Ne moremo govoriti, gre za tržno občutljive informacije, so se glasili odzivi. Nekatere transakcije med Gen-I-jem in različnimi mediji je sicer mogoče ugotoviti prek javnih baz podatkov, ki razkrivajo, da je družba konec lanskega leta medijem zagotovila kar nekaj denarja. Denimo izdajatelj tednika Reporter, družba Reporter Media, ki spada pod okrilje medijskega imperija Martina Odlazka, je od Gen-I-ja od lani prejela dobrih 18 tisoč evrov, večino decembra lani in januarja letos. Prejšnja leta poslovanja – glede na javne podatke – med njima ni bilo. Enako sorodna družba Media24, prejela je 43 tisočakov novembra in decembra lani, pred tem nič. Nato je tu še časopis Delo, ki ga obvladuje Kolektorjev Stojan Petrič. Delo je v zadnjem letu od Gen-I-ja dobilo 55 tisočakov. Dalje, medijska družba Pro Plus, ki izdaja programa Pop TV in Kanal A, ter spletno stran 24ur.com: 18 tisoč evrov, večino decembra lani. RTV Slovenija pa od lani skoraj 40 tisočakov. Vsem pa torej skupno: dve leti pred tem praktično nobenih nakazil od Gen-I-ja.

Neposrednih nakazil je bore malo, večina finančnega toka je očitno skrita. Na težavo pa naletimo tudi, ko gre oglaševanje prek hčerinske družbe, pri kateri tok denarja ni javno razviden. In to čeprav gre za družbo, ki je v 100-odstotni lasti države. In še to: poznavalci, s katerimi je Tarča govorila neuradno, sicer glede na količino oglasov, ki jih je vsaj od oktobra lani opaziti v medijih Pro Plus, ocenjujejo, da je Gen-I – očitno prek obvodnih podjetij – za oglaševanje podjetju namenil več kot 100.000 evrov. Gen-I na naša vprašanja o tem, ali to drži, ne odgovarja.