V tokratni oddaji Tarča je bila tema revščina in revni zaposleni. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je v uvodu povedala, da nobenemu ni vseeno in da se seveda počuti soodgovorna: "Mislim, da se ne bi smelo zgoditi, da otroci ostanejo lačni. Osnovne šole bi morale za te otroke poskrbeti." Za naraščanje revščine med svojim mandatom je okrivila posledice gospodarske krize: "Imam čisto vest, naredila sem vse, kar lahko. Politika bi morala najti soglasje in zagotoviti dodatnih 18 milijonov evrov. Stiske ljudi so vse večje." Ne bi se smelo zgoditi, da nekdo, ki dela, nima dovolj denarja za plačilo kosila svojemu otroku, je na sistemsko težavo opozorila Kopač Mrakova.

Humanitarni profesor in ustanovitelj humanitarnega društva Žvižgač Bojan Krabonja: "Žvižgati smo začeli, ker je nedopustno, da si država dovoli, da otroci ostajajo v šoli brez kosil, lačni. Otroci so lačni in prestrašeni." Povedal je še, da ga je sram, da se to dogaja v Sloveniji in EU-ju sredi 21. stoletja. "Kako je mogoče, da ne moremo poskrbeti za lačne otroke," se je retorično vprašal.

Davčna razbremenitev boljša kot transferji?
"Delavce je strah, zgodbe so grozne. Problema ne bodo rešile humanitarne organizacije, gre za sistemske anomalije," je dejal o revnih zaposlenih predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Goran Lukič.

Država s socialnimi transferji gasi požar, rešitev mora priti z načelnim soglasjem na ravni celotne države, je dejala Liljana Rihter s fakultete za socialno delo in dodala: "Priti mora do konsenza, kam bomo dali denar, in sicer v bančne luknje ali pa bomo poskrbeli za ljudi."

Delodajalci niso postavljali meril, nihče jih ni leta 2010 vprašal, ali se strinjajo z dvigom minimalne plače, je pojasnil Milan Lukić iz Združenja delodajalcev Slovenije in dodal, da v nekaterih panogah, ki komaj shajajo, lahko vsak dvig minimalne plače pomeni smrt podjetja. Rešitev je davčna razbremenitev, neto plače so glede na bruto znesek, ki ga plača delodajalec, pri nas absolutno prenizke. "Pogovarjamo se, kot da imamo grdo državo, ki ima, pa ne da, in grde delodajalce, ki imajo, pa ne dajo. Ni tako," je opozoril predstavnik delodajalcev Lukić.

Ustvarjanje delovnih mest je ključ do rešitve, odpis dolgov in osebni stečaj sta le majhen kamenček v mozaiku, ki bo pomagal tistim v težavah, je o rešitvi stisk ljudi dejala ministrica Kopač Mrakova.

Nesprejemljive deložacije
"Državo krivim za smrt enega našega odjemalca pomoči. Poklical nas je, da potrebuje 2.500 evrov ali pa ga bodo deložirali. Žvižgači nismo imeli dovolj denarja in smo mu rekli, naj počaka dan, dva. No, vmes so ga deložirali in dobil sem klic, da se je obesil," je Krabonja opisal eno izmed pretresljivih mariborskih zgodb, s katerimi se srečuje.

"Nenormalno je, da se o deložacijah sploh pogovarjamo. Ali ni Slovenija socialna in pravna država?" se je retorično vprašal sindikalist Lukič in dodal, da je socialna zakonodaja leta 2010 šla kot valjar čez vse, ne poslušajoč glasna opozorila, kaj se bo zgodilo. Vsi smo vedeli, kaj bodo prinesle te spremembe, je dodal.