Za nami je bogato politično, tudi strankarsko dogajanje. Najprej dvodnevna razprava o interpelaciji ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki je na trenutke spominjala na vse kaj drugega kot parlamentarno izmenjavo mnenj, minister je glasovanje pričakovano prestal.
Nato tudi pričakovani trije izstopi iz poslanske skupine SMC-ja ob ostri kritiki dela predsednika stranke. Ustanovitev nove poslanske skupine, v katero se vključuje poslanec DeSUS-a.
Posledično zmeraj tanjša podpora vladni strani, a to se, denimo, ni poznalo pri petkovem glasovanju o zakonu o izvrševanju proračuna, kamor je po mnenju Levice vpisana možnost za sklepanje orožarskih poslov, zato je vnovič začela zbiranje podpisov za referendum.
In zadnja današnja vladna odločitev; po predlogu stroke sprejeti strogi ukrepi v boju zoper epidemijo – t. i. lockdown oziroma zaprtje države.
V oddaji Politično sta se z voditeljico Tanjo Gobec pogovarjala obrambni minister in predsednik NSi-ja Matej Tonin in koordinator Levice Luka Mesec.
Kdo bo prepričljivo javnosti povedal, da nas spet čaka kritičnih 11 dni?
Tonin: Povedala je stroka, da je za to državo še vedno ključno varovanje človeških življenj, smo na pragu tretjega vala, iz preteklih izkušenj smo se naučili, zlasti v drugem valu, da če prepozno odreagiramo, so posledice temu primerno večje in dolgotrajnejše. Zato je bil predlog stroke izjemno jasen in politika, vlada, je temu predlogu tudi sledila. Varujemo človeška življenja, zapora pa naj bo čim krajša, da se bomo čim prej vrnili v normalno življenje.
Gospodarski minister je bil proti, kolikšno ceno bo plačalo gospodarstvo?
Tonin: Od gospodarstva so odvisna naša življenja, tako da gospodarstva ne zapiramo. Proizvodne dejavnosti bodo lahko ob upoštevanju vseh pogojev tekle normalno naprej, se pa zapirajo vse servisne dejavnosti, za teh 11 dni. Iščemo pravo ravnotežje, kako čim bolj omejiti stike, hkrati pa ne popolnoma zapreti gospodarstva, ker je od tega odvisno naše skupno preživetje.
Gospod Mesec, morda komentar besed predsednika vlade, ki je, ker opozicijskih strank na Brdu ni bilo, rekel, da boste soodgovorni, če se bodo izkazale žrtve in škoda v gospodarstvu.
Mesec: To, da predsednik vlade poskuša krivdo valiti na opozicijo, ni nič novega, smo vajeni, da kaže s prstom na medije, opozicijo, sodstvo, zdaj tudi v Bruselj ta teden itd. Treba je povedati, da je odločitev za novi lockdown, ki je bila sprejeta danes na Brdu, posledica katastrofalne vladne strategije cepljenja in odločitve, da ne bodo kupili vseh mogočih cepiv. Kot ena od treh držav v Evropi je Slovenija zavrnila dodatne odmerke Pfizerja in Moderne in zdaj smo na žalost tukaj, kjer smo. 70-letniki so, mislim, da po podatkih NIJZ-ja najslabše precepljena generacija in oni so ena od najbolj rizičnih skupin. Vidimo primere, ko gospa, stara 73 let, brez ene ledvice in s pridruženimi boleznimi, še ni prišla v vrsto za cepljenje. Ta lockdown se dogaja zaradi tega. Bi pa povedal, da je ob sprejemanju odločitev za lockdown treba vedeti tudi nekaj drugega, v Nemčiji so že pred drugim valom rekli, to je bila vladna odločitev, poslanica, da represivni ukrepi – maske zunaj, šole zaprte itd. ne koristijo ničemur, če ni zaupanja javnosti. Proti koronavirusu se ne da boriti z represijo, mislim, da je zadnje leto živ dokaz tega. Žalosti me, da bomo nadaljevali strategijo, ki je bila do zdaj očitno neučinkovita. Je pa res, da vlada, medtem ko imamo problem z virusom, izvaja tretji val kadrovskih čistk po policiji, se prepira v Bruslju, kupuje orožje in ima čas za vse drugo, zato težko najde zaupanje v javnosti.
Tudi gospodarski minister je rekel, da mogoče vlada nima dovolj zaupanja, da bi se nekateri ukrepi upoštevali. Tu je decembrska nenabava cepiv …
Tonin: Glede zaupanja smo odgovorni vsi, najprej vlada, nato pa tudi opozicija. Verjamem, da če bi bila opozicija na Brdu, bi lahko to zaupanje okrepili. Od nas vseh je odvisen rezultat, če bomo vsi državljani upoštevali ukrepe, potem bodo rezultati zelo solidni. Glede nabave cepiv, poglejte, Slovenija ima naročenih sedem milijonov odmerkov cepiva.
To smo slišali prejšnji teden, decembrska nenabava cepiva me zanima. Ponujenega je bilo skoraj milijon Pfizerja in Moderne. Je bilo prav, da se nismo postavili v vrsto?
Tonin: Gledati za nazaj je ena stvar, gledati naprej druga. Če bi mi izkoristili vse možnosti, še vedno danes ne bi imeli zadostnega števila odmerkov. Bistvena težava je dobava, zlasti od AstraZenece, zato se stvari zamikajo. To ni samo slovenski problem, kot ga nekateri želijo predstaviti, to je vseevropski problem, ker je očitno EU sklenil slabe pogodbe s proizvajalci.
Mesec: To ni res, Slovenija je v spodnji polovici precepljenosti v EU-ju. Dobili smo 60.000 več odmerkov cepiva, kot je bilo cepljenih. Imamo 65-, 70-, 75-letnike, ki še niso bili cepljeni.
Tonin: To ne drži. V Sloveniji je trenutno s prvim odmerkom cepiva precepljenih 11 odstotkov ljudi, kar pomeni, da smo v zgornji polovici EU-ja. Pri drugem odmerku cepiva smo na šestih odstotkih. In tudi 70-letniki niso najbolj rizični, ampak v tem trenutku so to od 50. do 65. leta. To je bil razlog, zakaj se je spremenila strategija cepljenja, da se čim bolj cepi tiste, ki napolnjujejo oddelke intenzivne nege.
Mesec: Strategija je bila videti tako, da če ni bilo pri roki 70-letnika, so dali cepivo prvemu, ki je prišel mimo, ali ki ga je nekdo poklical po telefonu. To ni strategija.
Gremo k denarju za nabavo opreme oz. orožja. V Levici želite na vsak način referendum na to temo, v vladi pa ne želite referenduma.
Tonin: Ne gre za to, da v vladi želimo. Poglejte, 90. člen ustave je jasen in pravi, da za zakone, ki govorijo o nujnih ukrepih za obrambo ali za zakone, ki govorijo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, referendum ni dovoljen. Torej, to ni stvar vlade, to je stvar ustave. Tukaj se gre Levica nekakšno politikantsko akcijo, ker ljudi prepričujejo, da zbirajo podpise za referendum, a ta referendum v skladu z ustavo ni mogoč in ni dovoljen.
Mesec: Ustavno sodišče odloča o tem, ali je referendum na prejšnji zakon o 780-milijonski nabavi orožja, ki smo ga zahtevali, dopusten ali ne. Vztrajamo pri tem, da mora ljudstvo odločati, ali bomo teh 780 milijonov porabili za oklepnike, Afganistan itd. ali jih bomo porabili za šolstvo, zdravstvo, domove za starejše občane, stanovanja in preostale stvari, ki so podhranjene. Težava pa je, da je vlada napisala novelo zakona o izvrševanju proračuna, ki ni zakon o izvrševanju proračuna, ker ta zakon je bil sprejet konec prejšnjega leta in se za leti 2021 in 2022 izvaja. Zdaj pa so dali v novelo neki dodatek, ki tja sploh ne spada, zato da bi rekli, da referendum o tem ni mogoč.
Trdite, da je to obvod?
Mesec: Ta zakon so napisali zato, da so obvozili ustavno sodišče.
Tonin: To, kar govori gospod Mesec, ni res. Zakon o investicijah v vojski nam je določil okvir, zakon o izvrševanju proračuna nam pa zgolj omogoča, da lahko podpisujemo večletne obveznosti. Kar gospod Mesec želi povedati na dolgo, je, da za vsako ceno želijo onemogočiti Slovensko vojsko. Ne bo jim uspelo, mi jo bomo modernizirali.
Mislite, da vas na referendumu, če bi do njega prišlo, ljudje ne bi podprli?
Tonin: Tega referenduma ne bo, če bi pa bil, sem prepričan, da bi uspeli. Poglejte, kaj vse Slovenska vojska počne v korist te družbe, ne nazadnje prevaža vsakodnevno ljudi s helikopterjem in rešuje življenja. Pomagamo v covidni krizi in še kaj.
Politična opcija, ki ji pripada gospod Mesec, v desetih letih ni bila sposobna razrešiti vprašanja mest v domovih za starejše. Naš minister je zdaj razpisal 1000 dodatnih postelj, levici jih je v 10 letih uspelo 300. In potem nam očitajo, kako nismo nič naredili za socialo, za zdravstvo ... Dejstvo pa je, da so se v času naše vlade in NSi-ja v tej vladi zgodile največje investicije na področju sociale, zdravstva ...
Mesec: Tega ne bom komentiral, ker nismo bili v nobeni vladi. Ko se pogovarjamo o referendumu, mi nikakor ne skušamo sabotirati Slovenske vojske, nasprotujemo temu, da se denar, govorimo o več sto milijonih, porablja za stvari, ki jih ta država ne potrebuje. To so oklepniki za bataljonske skupine, za ekspeditivne akcije v tujini. Ko se pogovarjamo o obrambi države, se pogovarjamo o obrambi njenega reda. Ustavni red, ki ga sabotirate s poskusi nabav orožja, mi branimo, tako da na neki način je ta referendum tudi patriotsko dejanje.
Je kaj na tem, da bi predsednik DZ-ja lahko postal Zdravko Počivalšek, ki bi se vrnil z ministrskega mesta?
Tonin: Predsednik državnega zbora bo postal gospod Jožef Horvat.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje