S tem je tudi kategorično zavrnil navedbe oziroma vtis, ki je v zadnjih tednih nastal, da tožilstvo ne vidi podlage za kazenski pregon vard. Mora pa za učinkovit pregon policija zbrati dovolj podatkov in spisati primerno ovadbo, dodaja Ferlinc. Policija vrača žogico, saj pravi, da so v zadnjih tednih spisali devet poročil, ki bi lahko bila podlaga za kazenski pregon.

Policija še vedno ni prijela Andreja Šiška. Za njim je pretekli konec tedna razpisala tiralico, ker se samooklicani vodja tako imenovane Štajerske varde ni javil v zaporu na prestajanje zaporne kazni zaradi rušenja ustavne ureditve, na katero je bil za osem mesecev obsojen marca. V priporu je Šiško že prestal večino kazni, za zapahe bi moral še za nekaj tednov.

A kljub tej sodbi se patruljiranje tako imenovanih vard na južni meji nadaljuje in v zadnjih tednih se je pogosto postavilo vprašanje, zakaj država s kazenskim pregonom proti takemu ravnanju ne ukrepa odločneje. Da tožilstvo v tem ne vidi elementov kaznivih dejanj, je bilo razumeti iz nekaterih izjav policije in tudi pravosodne ministrice Andreje Katič, ki je recimo za oddajo Studio City 9. decembra dejala, da "se je tožilstvo postavilo na stran, da bi po tej določitvi kazenskega zakonika tega ne bilo mogoče preganjati". Sama pa meni nekoliko drugače.

A vodja kazenskega oddelka na vrhovnem državnem tožilstvu Andrej Ferlinc je za TV Slovenija povedal, da taka ocena ne drži. "V vsakem primeru pa je treba zbrati podatke, ki služijo pozneje za vodenje kazenskega postopka. Vse podatke pa mora zbrati policija in ta ni dala po teh dogodkih kakšne ovadbe, ki bi bila podvržena kritični presoji posamičnega tožilca posamičnega tožilstva."

Ferlinc pravi, da "nalog opazovanja, patruljiranja in drugih nalog, ki so pridržane policijskim organom, v skrajnem primeru tudi vojaškim, pač ne more, ne da bi posegal v pristojnost države, izvajati kdo drug".

Policija je proaktivna

Policija po drugi strani pravi, da je "na področju samoorganiziranih skupin izredno proaktivna". Poudarjajo, da gre za izjemno varnostno tveganje in da so v povezavi z dejavnostmi vard v zadnjih dveh mesecih podali devet poročil na različna okrožna državna tožilstva, in ta "poročila predstavljajo idealno podlago za to, da tožilstvo bodisi zahteva dopolnitev zbranih obvestil in dokazov ali pa uvede preiskavo", je za Televizijo Slovenija povedal direktor Uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav. "Za zdaj nobeno izmed poročil ni bilo zavrnjeno, prav tako za zdaj nismo dobili zahtev za dopolnitev," je še dodal Lindav.

Prav tako na policiji pravijo, da so "samoiniciativno sklicali sestanek s štirimi predstavniki okrožnih državnih tožilstev, z željo, da poenotimo prakso delovanja". Po drugi strani pa se na tožilstvu s pregonom vard ukvarja posebna delovna skupina, sicer ne da bi usmerjala tožilce pri konkretnih primerih, ampak da bi odgovarjala na pravna vprašanja, ki se in se še bodo v tem kontekstu pojavljala. Na tožilstvu in policiji sicer vsaj delijo mnenje, da se da zakonodajo oziroma kazenski zakonik v tem delu še izboljšati, zlasti glede ustanovitve in financiranja takih skupin.

Vodja kazenskega oddelka na vrhovnem državnem tožilstvu Andrej Ferlinc še pravi, da je izhodišče za kazenski pregon lahko tudi sodba za kaznivo dejanje ščuvanja k rušitvi ustavne ureditve po 359. členu kazenskega zakonika, na podlagi katere je bila za Andrejem Šiškom v teh dneh izdana tiralica. Tam je bilo namreč dosojeno, da člani varde verjamejo v "odcepitev, avtonomijo Štajerske, skratka v spremembo ustavne ureditve, tu ni šlo za nikakršno domoljubje niti za samopomoč oziroma nujno organiziranje državljanov za neko obrambo. Pri pridruževanju posameznih članov pa je bilo jasno povedano, da za člane varde zakoni Slovenije ne veljajo, kar je bilo zapisano tudi v sodbi." Sodba tako po Ferlinčevem prepričanju "daje neke smernice, in to pri dejanju, ki ga do zdaj še ni bilo v naši sodni praksi. Mislim, da je sodba odlično obrazložena in da je tudi tu tožilstvo odigralo odlično vlogo ter ustrezno spoznalo znake kaznivega dejanja."

Hitre spremembe ne bo

A tu, kot kaže, hitre spremembe ne bo. Ministrstvo za notranje zadeve je ministrstvu za pravosodje že poslalo nekatere predloge za manjše spremembe kazenskega zakonika v poglavju kaznivih dejanj zoper javni red in mir (člena 305 in 310 KZ-1). A kot pravijo na pravosodnem ministrstvu, so bili "navedeni predlogi uvrščeni v nabor predlogov za spremembe kazenskega zakonika, v nadaljevanju pa jih bo obravnavala delovna skupina, ki je ustanovljena za pripravo naslednje novele kazenskega zakonika".

Skupina bo te spremembe obravnavala poleg sprememb in dopolnitev, potrebnih zaradi mednarodnih multilateralnih konvencij, katerih ratifikacija je načrtovana, ter nekaterih dokumentov pravnega reda Evropske unije in hkrati s spremembami in dopolnili v poglavju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost tako, da bo bolje zaščitena spolna avtonomija posameznika.

Predlog sprememb naj bi bil v javno obravnavo posredovan predvidoma spomladi 2020, pravijo na ministrstvu za pravosodje.