Kot je pojasnila vodja projekta Živa Kavka Gobbo, so ob lokalnih volitvah v letu 2014 izvedli nadzor z opazovanjem volilnih kampanj v petih občinah, nato pa to primerjali še s finančnimi poročili.

Ugotovili so sistemske pomanjkljivosti tako glede transparentnosti volitev kot pri izvajanju zakonodaje. Izkazalo se je tudi, da obstajajo "sive lise" ter da se sankcije iz različnih razlogov praktično ne izvajajo.

V TI Slovenia opozarjajo, da obstoječi zakonodajni okvir ne omogoča sprotnega nadzora niti s strani nadzornih institucij niti civilne družbe in da bi morala biti zagotovljena takojšnja transparentnost.

Trije sklopi priporočil
Z namenom dviga demokratičnih standardov in izboljšanja stanja na tem področju so zato oblikovali 13 priporočil za odločevalce. Priporočila so razdelili v tri sklope - transparentnost, finančna preglednost kampanj ter učinkovito izvajanje sankcij. Objavili so jih skupaj s komentarji ključnih deležnikov - ministrstva za javno upravo in računskega sodišča.

Kavka Gobbo je pojasnila, da poročila, ki jih pripravijo organizatorji kampanj, zdaj pridejo v javnost šele več kot štiri mesece po samih volitvah. Zato med drugim predlagajo vzpostavitev spletnega portala, kamor bi organizatorji kampanj sproti vnašali podatke o zbranih sredstvih in stroških, pa tudi uvedbo obvezne uporabe dnevnika kampanje, ki bi vsak nastali strošek povezal z dejanskim dogodkom na terenu.

Problematično področje sankcij
Predlagajo, da organizatorji kampanj postanejo zavezanci za posredovanje podatkov po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Gotovinske prispevke bi popolnoma prepovedali. Kot kritično ocenjujejo tudi vprašanje dolgov, ki nastanejo v kampanji, saj opozarjajo, da gre za področje, ki lahko predstavlja korupcijska tveganja.

Med njihovimi priporočili je tudi celostna ureditev področja občinskih medijev. Zaznali so namreč, da so bila nekatera občinska glasila očitno zlorabljena v predvolilne namene. Prav tako njihova opažanja na terenu kažejo potrebo po dodatni ureditvi področja plakatiranja.

V TI Slovenia ugotavljajo še, da je problematično tudi področje sankcij. Na inšpektorat za notranje zadeve so sami poslali 101 prijavo, vendar pa se je le en primer končal s kaznijo, v vseh 212 občinah pa je bila izvedena le ena revizija, je navedla Kavka Gobbo.

Sodelujoči v projektu Sebastijan Peterka je glede obravnave njihovih prijav dodal, da pri večini inšpekcijski postopek sploh ni bil uveden, pri večni tistih, ki so bile obravnavane, pa je inšpektor ocenil, da gre za prekrške neznatnega pomena, čeprav je zakonodajalec v zakonu, na primer za napačno plakatiranje, predvidel visoke kazni.