S tem Slovenija po navedbah organizacije krši mednarodno konvencijo o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Konvencijo je Slovenija ratificirala že pred štirinajstimi leti, kljub temu pa so pri Transparency International zaznali številne sistemske pomanjkljivosti pri njenem izvajanju.

Tako na primer nekatera sodišča ne vodijo posebnih evidenc o primerih mednarodnega podkupovanja, čeprav so po zakonu o preprečevanju korupcije zavezani tovrstne primere prijaviti Komisiji za preprečevanje korupcije. Določena sodišča pa se na vprašanja organizacije Trnasparency International sploh niso odzvala.

V Transparency International zato menijo, da bi morala vlada dopolniti program ukrepov za preprečevanje korupcije, tako da bi ta posvečal več pozornosti podkupovanju pri mednarodnem poslovanju s konkretnimi cilji in zadolžitvami. Predlagajo pa tudi podrobno analizo in ustrezno dopolnitev zakona o preprečevanju korupcije.

Zaradi pasivnosti pri izvajanju konvencije se je Slovenija znašla v skupini 19 držav, ki so na tem področju dosegle najskromnejši napredek. Poleg Slovenije so v tej skupini še Argentina, Belgija, Bolgarija, Brazilija, Češka, Čile, Danska, Estonija, Irska, Izrael, Japonska, Luksemburg, Kolumbija, Mehika, Poljska, Rusija, Slovaška, Španija, Turčija.

Konvencijo najbolj dosledno izvajajo v Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji in ZDA. Zmerni napredek na tem področju pa so dosegle Avstrija, Avstralija, Finska, Italija, Kanada in Norveška.