Slovenija je na tokratni lestvici indeksa Transparency International (TI) o zaznavi korupcije zasedla 39. mesto oz. je napredovala na bolje za štiri mesta. Indeks po besedah Dorie ocenjuje 175 držav in meri raven zaznave korupcije v javnem sektorju. Na lestvici od nič do 100 nič pomeni zelo koruptiven, 100 pa zelo čist.

Slovenija je dobila 58 točk in je uvrščena na 39. mesto, lani pa je bila s točko manj na 43. mestu. Kot je pojasnil Doria, se je ocena TI dvignila zlasti na račun izboljšane ocene koruptivnosti med poslovneži. Vendarle pa Slovenija ni dosegla ocene iz leta 2012, ko je dosegla 61 točk, kar po njegovih besedah pomeni, da "smo še vedno daleč od uveljavljenih načel integritete".

Vlada naj poskrbi za ustrezne mehanizme
Ocena je mnenju Dorie slaba, saj je napredek zgolj minimalen in daje vladi znak, da so potrebni učinkoviti mehanizmi za preprečevanje korupcije in drugih tveganj, zlasti na področju javnih naročil, upravljanja državnega premoženja in upravljanja družb v državni lasti.

Letos so bile sicer narejene pozitivne spremembe, saj se je izboljšal dostop do informacij javnega značaja, nekoliko preglednejše je tudi financiranje političnih strank in volilnih kampanj. Prav tako sta vlada in večina poslancev podpisali zavezo proti korupciji in o uveljavljanju načel integritete in transparentnosti.

Med nadaljnjimi ukrepi generalni sekretar TI Slovenia omenja samoregulacijo političnih strank, tudi v okviru DZ-ja, ki bi se morale k boju proti korupciji zavezati tudi s sprejetjem etičnega kodeksa.

Povečati preglednost
Ključnega pomena za izboljšanje stanja je po oceni Dorie povečanje preglednosti zakonodajnega postopka z vzpostavitvijo celovite zakonodajne sledi, ki bi vsakemu državljanu dala vedeti, kdo je sodeloval pri pisanju, pripravi in sprejemanju zakonodaje.

Doria je še opozoril, da si določene skupine tudi v državnih ustanovah zaradi ozkih interesov vpogleda javnosti v njihovo delovanje ne želijo. Prav funkcionarji in javni uslužbenci pa bi se morali najbolj zavedati, da delujejo v javnem interesu.

Ob tem je še opozoril na nepregledno poslovanje "slabe banke". Prav tako se mora povečati tudi preglednost delovanja Slovenskega državnega holdinga. Doria zato poziva upravljavce davkoplačevalskega denarja, naj pazijo na lobistične stike in jih prijavljajo.

KPK: Rahlo izboljšanje, a daleč od vrha
Na raziskavo Transparency internationala so se odzvala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki pozdravlja rahlo izboljšanje položaja Slovenije, ki se je letos uvrstila na 39. mesto oziroma štiri mesta višje kot lani.

Kljub temu pa KPK opozarja, da tega napredka pri svojem delu ni zaznala. Po mnenju KPK-ja bo Slovenija brez ukrepov za preprečevanje korupcije še naprej na sredini lestvice, zato so veseli napovedi nove vlade, da bo nadaljevala dejavnosti pri preprečevanju korupcije. Kljub temu pa še ni konkretnih ukrepov, za katere je KPK že lani opozarjal, da smo z njimi v zamudi.

Obenem KPK skrbijo tudi številni politiki, ki so v predkazenskih oziroma kazenskih postopkih, pa so jim državljani to spregledali in jim namenili svoj glas tako na državnozborskih kot tudi na lokalnih volitvah. S takšno obliko tolerance do korupcije Slovenija ne bo krojila vrha lestvice, še dodajajo na KPK.