EU ugotavlja kar 18-odstotni porast trgovine z ljudmi v letih 2008-2010, je navedel Čurin z ministrstva za notranje zadeve (MNZ) ob predstavitvi letnega poročila medresorske skupine za boj proti trgovini z ljudmi za leto 2012.

Osem obsojenih zaradi trgovine z ljudmi
V Sloveniji je to leto zaznamovalo 50 kazenskih postopkov, ki sta jih zoper trgovce z ljudmi vodila policija in tožilstvo, sodstvo pa se lahko pohvali z osmimi obsodilnimi sodbami. V enem primeru je bilo kar 52 oškodovank (zaposlene v nočnih lokalih po Sloveniji), ki pa se same niso doživljale kot žrtve. Policija je zaznala 14 žrtev trgovanja, v program krizne namestitve je bilo vključenih osem žrtev, v varnih hišah so zaščito dobile štiri žrtve.

Plesalke, berači, prostitutke
Žrtve trgovine z ljudmi – so večinoma plesalke iz Ukrajine in Dominikanske republike, med tranzitom v zahodnoevropske države beračijo Romuni in Bolgari, s prostitucijo pa se ukvarjajo državljani jugovzhodne Evrope. Žrtve trgovine z ljudmi iz Slovenije so večinoma iz romske populacije, je povedal Čurin.

Trgovina z ljudmi končno v ospredju?
Težava je tudi v tem, da je trgovino z ljudmi Evropska unija dolgo časa marginalizirala, v letu 2011 pa jo je z novo direktivo in strategijo za odpravo trgovine z ljudmi končno le postavila v ospredje. Zato so vse države članice dobile nacionalne koordinatorje oziroma poročevalce za to področje, a kaj ko je direktivo sprejelo samo šest od 27 članic.
Slovenija še brez definicije trgovine z ljudmi
Tudi v Sloveniji smo jo prenesli samo delno. Zato še vedno nimamo definicije trgovine z ljudmi ter pomoči in asistence, ki naj bi veljala za državljane EU-ja. Zdajšnja ureditev se nanaša na pomoč tujcem - državljanom tretjih držav, čeprav se v praksi pomaga vsem žrtvam enako, ne glede na državo izvora, našteva Čurin. »Pred osmimi do desetimi leti so bili žrtve trgovine z ljudmi v Sloveniji nelegalni tuji državljani, danes pa gre za ljudi z urejenim statusom in dovoljenji za prebivanje, veliko je tudi beračev iz Rumunije, ki so državljani EU-ja,« primerja razmere Čurin.

Naklep je treba dokazati tudi pri trgovini z ljudmi
V poročilu je ugotovljen upad delovnih dovoljenj v zabavno-artistični veji, kjer je trgovine z ljudmi pri nas največ. Drugo področje pa je izkoriščanje tujih delavcev, za katere mediji poročamo, da so delali v suženjskih razmerah in da so jim bile kratene delavske in človekove pravice. Nacionalni koordinator težko govori o konkretnih primerih. Pojasnjuje težavo tožilcev pri dokazovanju trgovine z ljudmi, saj je treba dokazati namen, zaradi krize in spremenjenih razmer pa je tovrstno kaznivo dejanje težko dokazljivo. Storilce je lažje osumiti za gospodarsko kriminaliteto.

Več ljudi prisiljeno v delo kot v prostitucijo
Trgovino z ljudmi kot »vzporedni pojav« pri zaposlovanju tujcev, delu na črno in pri izkoriščanju delavcev zaznavajo tudi na inšpektoratu za delo. Najbolj prepoznavno je še vedno spolno izkoriščanje, čeprav nekatere nevladne organizacije v svetu opozarjajo, da je več ljudi prisiljeno v delo kot v prostitucijo.