Robert Pavšič (LMŠ) je v imenu predlagateljev seje ocenil, da je poročilo Računskega sodišča veliko več od samega pregleda postopkov nabave zaščitne in medicinske opreme, pač pa kaže na vladno divjanje ob epidemiji in razgalja vladno razumevanje oblasti, uzurpacijo predpisov in institucij. Vlado krivi ne le za oškodovanje javnih financ za lastne interese, ampak tudi za vse posledice, ki so nastale zaradi finančne ozkoglednosti.
Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Simona Zajca predlagana priporočila vladi ne odražajo dejanskega stanja in spregledajo bistvo revizijskega poročila. Opozoril je, da je bila primarna težava pri nabavah v uporabnosti takrat obstoječih predpisov, ki niso omogočali učinkovitega izvajanja ocenjevanja potreb, poleg tegaje aktualna vlada začela delovati v času polnega razmaha epidemije covida-19, torej v izrednih razmerah.
Koalicijsko-opozicijske obtožbe
Poslanka SDS-a Alenka Jeraj je poudarila, da ob vladni primopredaji marca lani količina zaščitne opreme v skladiščih ni zadoščala niti za zaščito zdravstvenih delavcev, kaj šele vseh preostalih, ki so bili izpostavljeni tveganju okužbe. Čeprav je poročilo Računskega sodišča zajemalo tudi ravnanje vlade Marjana Šarca, so predlagatelji izredne seje DZ-ja na to popolnoma pozabili, je poudarila Jeraj. Po njeni oceni je današnja izredna seja zgolj predstava za javnost.
Poslanec SDS-a Franc Rosec se je v razpravi spraševal, ali imajo pred sabo vsi isto različico revizijskega poročila, saj da nekaterih stvari, ki so jih omenjali opozicijski poslanci, v poročilu ni. Po besedah poslanca SDS-a Marijana Pojbiča glede poročila Računskega sodišča nimajo nobenih težav, saj v njem ni zapisano ničesar, kar bi obremenilo vlado.
Njuna poslanska kolegica Mojca Škrinjar pa je dejala, da opoziciji ne očita naloge, da kritično presoja delo vlade, ampak jim očita laži in izkrivljanje informacij.
Poslanca LMŠ-ja Edvarda Pauliča je v poročilu Računskega sodišča v oči najbolj zbodlo vplivanje oseb brez pooblastil. Po oceni poslanca LMŠ-ja Jožeta Lenarta vlada revizijskega sporočila nikakor noče sprejeti. Kot je še dodal, bo zgodba končana takrat, ko bodo tudi Komisija za preprečevanje korupcije, policija, tožilstvo in sodstvo opravili svoje delo.
Poslanec SD-ja Soniboj Knežak se je glede ugotovitev Računskega sodišča, da je vlada pri nabavi zaščitne opreme ravnala neučinkovito, spraševal, ali je to storila namerno ali iz malomarnosti. Po njegovem mnenju je Računsko sodišče korektno opravilo svoje delo, vladajoči pa so po kritiki takoj prešli v napad, ne le na predsednika Računskega sodišča, ampak tudi institucije.
Poslanko SD-ja Bojano Muršič je žalostilo dejstvo, da pristojni ne priznajo, da so naredili napake, čeprav je delati napake človeško. "Absolutno pa ni človeško izkoristiti položaja za izkoriščanje javnih sredstev na račun epidemije in stisk ljudi," je dejala.
Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović je ocenil, da je bila vlada neučinkovita in namerno neorganizirana pri nakupih medicinske opreme. Takrat se je, kot je dejal, ustvarjal vtis, da medicinskih ventilatorjev v državi ni bilo dovolj, nato pa so lahko kupili ventilatorje, ki niso bili ustrezni za zdravljenje covidnih bolnikov, pri čemer je bil ponudnik vnaprej znan. Ob tem je opozoril, da je Računsko sodišče poslalo policiji 13 pogodb.
Aleksander Reberšek (NSi) je opozoril, da so bila skladišča z zaščitno opremo ob začetku vladanja te vlade prazna. V NSi-ju sicer verjamejo, da je bila pri nabavi opreme storjena tudi kakšna napaka, saj so bili časi resnično zahtevni. "Napake se dogajajo, vendar mislim, da ni najbolj pravično, da se ugotovitve Računskega sodišča na takšen način potencira samo v eno smer," je dejal.
Poslanec SMC-ja Dušan Verbič je izredno sejo videl kot politični obračun predlagateljev z aktualno vlado. Opozoril je tudi, da se še ni iztekel 90-dnevni rok za oddajo odzivnega poročila. Po njegovem mnenju je mogoče, da se v tem času lahko določene ugotovitve tudi spremenijo.
Korupcija na račun javnega denarja
Po mnenju poslanca Levice Mihe Kordiša cilj nabav ni bila zaščita prebivalstva, ampak korupcija. Kot je dejal, se je kupovalo povprek in počez, po kavbojsko. "Teksas se je začel po ustanovitvi medresorske vladne skupine, ki naj bi pomagala pri nakupih. Razsulo je bilo ustvarjeno namerno in zavestno, ker se provizije ne režejo same od sebe," je povedal.
Poslanec Levice Boštjan Koražija pa je bil kritičen do vladnega prelaganja odgovornosti. Razpršenost odgovornosti pri nabavi zaščitne opreme je po njegovi oceni privedla do "sivih lis ali celo črnih kotičkov", ko se marsikaj dopusti in se sprejemajo napačne odločitve.
Poslanec SAB-a Marko Bandelli je menil, da morajo posamezniki za svoja dejanja tudi odgovarjati. Kot trdi, v tej zgodbi javni denar več kot očitno ni bil pod nadzorom. Na plečih davkoplačevalcev so nekateri očitno polnili lastne žepe, ministri pa so se odlično vživeli v vloge nabavnih in logističnih referentov, je dejal.
Poslanka SAB-a Alenka Bratušek se je sicer strinjala, da so bile izredne razmere in da ne Slovenija ne kdo drug na to ni bil pripravljen. "Prepričana sem, da ne bi bilo popolnoma nič ne drugače, ne z zalogami zaščitne opreme ne z medicinsko opremo, če bi že ta ista vlada takrat vodila državo," je dejala. Po njeni oceni bi se oprema lahko kupovala ceneje in učinkoviteje.
Poslanci poslanske skupine DeSUS-a so ocenili, da revizijsko poročilo razkriva takratno stanje zadev v pogojih presežnega povpraševanja in bistveno omejene ponudbe ter ga je treba vzeti dobronamerno, kot podlago za popravo in izboljšavo prihodnjih ravnanj.
Robert Polnar je poudaril, da je revizija hkrati tudi kritika funkcijskih struktur organiziranosti revidiranih organizacij, ki pa je po njihovem mnenju tudi najpomembnejši in najbolj uporaben učinek nadzornega delovanja Računskega sodišča.
Dušan Šiško (SNS) pa je dejal, da je najlažje biti general po bitki, ob tem pa spomnil, da bitka še traja. Povedal je, da so v SNS-u v nasprotju s preostalo opozicijo do vlade kritični, ne želijo pa v pandemični krizi povzročiti dodatnega kaosa.
Podlaga seji je poročilo Računskega sodišča
Računsko sodišče je v poročilu, objavljenem 18. marca, ugotovilo, da vlada, ministrstva za zdravje, za gospodarstvo, za obrambo ter zavod za blagovne rezerve pri nabavah
zaščitne opreme niso bili učinkoviti. Postopki javnega naročanja po mnenju Računskega sodišča niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov, so ugotovili na Računskem sodišču.
Skupina opozicijskih poslancev je v povezavi s temi ugotovitvami pripravila priporočila, ki pa jih je odbor DZ-ja za gospodarstvo večinsko zavrnil. Med drugim so v priporočilih vladi predlagali, naj ukrepa v skladu s priporočili Računskega sodišča, naj pripravi spremembe predpisov, ki bodo zagotovile ustrezne podlage za ravnanje v izrednih okoliščinah, in naj ne izkorišča izrednih okoliščin za vzpostavitev netransparentnih sistemov nabav.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje