Kot nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi je Čurin opozoril, da se je poleg odgovornosti kriminalnih združb treba usmeriti tudi v odgovornost posameznikov, ki s povpraševanjem spodbujajo ta pojav.

Kaznujmo tudi stranke!
Čurin je imel v mislih predvsem spolne storitve in navedel, da je sprejeta evropska direktiva, ki omogoča tudi kaznovanje uporabnikov spolnih storitev v primerih, ko so ponudniki teh žrtve trgovine z ljudmi. Direktivo že izvajajo na Švedskem, a tudi druge članice EU-ja bodo morale Evropski komisiji do leta 2016 sporočiti, katere pravne ukrepe so sprejele na tem področju.

Trgovina z ljudmi - slovenski poslovni model

Raziskovalka Mojca Pajnik s fakultete za družbene vede in Mirovnega inštituta je ob tem opozorila, da je švedski primer pripeljal do "še večje prekarizacije prekarnega dela". Skupaj z Goranom Lukićem iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije sta opozorila, da velja pojem trgovine z ljudmi razširiti tudi na prekarne delavce, katerih socialno šibkost izkoriščajo številni delodajalci po vsem svetu. Lukić je dejal, da je trgovina z ljudmi v Sloveniji "poslovni model". V letu 2013 je bilo v tujino, predvsem Nemčijo, iz Slovenije napotenih 86.052 delavcev, samo letos jih je bilo kar 48.193. Ob tem pa ni nobenega nadzora nad izdajo t. i. obrazcev A1, ki so pogoj za napotitev. O tem, kako gradbena podjetja prek zavoda za zaposlovanje iščejo tudi spremljevalke, smo pisali tukaj.

Zbirno mesto prekarcev – pri Maistrovem spomeniku
Zbirno mesto prekarnih migranstkih delavcev v Ljubljani pa je pri spomeniku Rudolfu Maistru, je bila neposredna Danijela Frangež s fakultete za varnostne vede, ki je skupaj z Alešem Bučarjem Ručmanom opravila Analizo trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in izvrševanja kaznivih dejanj. Analiza je dokazala obstoj trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile: delodajalci izkoriščajo pravno in socialno šibkost migrantskih delavcev.

Nove oblike prisile
Prisila se po besedah Frangeževe ne izvaja prek fizične sile, ampak z izkoriščanjem njihove socialne šibkosti. Zaznamuje jo neizplačevanje plač, nadur, so brez zavarovanja, celo silijo jih v kazniva dejanja – da prevažajo material z enega na drugo gradbišče ali najemajo stanovanja v lasti delodajalcev ali njihovih hčerinskih podjetij.

Z ljudmi trgujejo tudi v bližini azilnega doma
Raziskava je pokazala, da se trgovina z ljudmi dogaja tudi v bližini azilnega doma, kamor ljudi pripeljejo kombiji, pustijo torej žrtve nekaj časa v azilnem domu, da si opomorejo ali se pozdravijo, nato jih čez nekaj časa spet odpeljejo, je dejala Danijela Frangež. To naj bi bil običajen pojav tudi v drugih državah, čeprav v ljubljanskem azilnem domu potekajo številne delavnice, obveščanja in ozaveščanja, namenjeni žrtvam.

Spletno policijo za "loverboye" in druge
Frangeževa je opozorila tudi na pojav t. i. "loverboyev", ki prek spletnih klepetalnic in portalov novačijo najstnice, ki jih je treba o tem pojavu ozaveščati. Opozorila je tudi, da so v Sloveniji ljudje, ki po spletu širijo posnetke spolnih zlorab otrok. S pomočjo norveškega kolega je Frangeževa pridobila podatek, da je v 120 dneh uporabnik iz Slovenije delil kar 902 posnetka spolnih zlorab otrok. "Uporabnike teh posnetkov in tiste, ki jih delijo, je treba identificirati. Zato bi potrebovali neke vrste spletno policijo," je še na podlagi raziskave predlagala Danijela Frangež.

120 milijonov dolarjev gre kam?
Nedavna evropska raziskava po metodi spletnega rudarjenja je pokazala, da se velika večina vladnih in medvladnih akterjev, ki se ukvarja s trgovino z ljudmi, osredotoča samo na seksualno izkoriščanje, je še opozorila Mojca Pajnik.

Celo Mednarodna organizacija za delo (ILO) že deset let opozarja, da je treba pod tem pojmom razumeti tudi prisilno in prekarno delo, prisilno beračenje in podobno. Povzela je tudi podatek iz revije "Anti Trafficking", da v povprečju 12 najbolj razvitih držav OECD-ja v povprečju letno boju proti trgovini z ljudmi namenja 120 milijonov dolarjev: "Ta sredstva premalokrat pridejo do žrtev trgovine z ljudmi. Donatorji so pogosto usmerjeni v kriminalizacijo trgovine z ljudmi in preprečevanje migracij, medtem ko manjka tematiziranje spolnega dela ali prostitucije kot legitimne oblike dela. Nižje cene storitev pomenijo večjo verjetnost, da gre za žrtve trgovine z ljudmi," je ponazorila mehanizme, zaradi katerih se trgovina z ljudmi povečuje, namesto da bi se zmanjševala.

Rekrutiranje prek spleta
Pajnikova je opozorila tudi, da se je rekrutiranje prekarne delovne sile preselilo na splet in da so oglasi za pomoč starejšim ali skrb za otroke, ženitne pogodbe, zmenkarije del t. i. spletnega kriminala, da pa hkrati predstavlja splet možnost za opolnomočenje žrtev in izhod iz začaranega kroga.