Zlato fiskalno pravilo, ki je za nekatere ključni signal mednarodnim finančnim trgom, da se je Slovenija pripravljena upreti krizi, ne bo doživelo vpisa v slovensko ustavo.

Velik del opozicije namreč tega predloga ni pripravljen podpreti. Vladna koalicija tako glasovanja o fiskalnem pravilu skoraj gotovo ne bo poslala v parlament, čeprav se je nekaj časa govorilo, da bi lahko predsednik vlade na glasovanje vezal tudi zaupnico. Zdaj je na vrsti nov korak. Že jeseni naj bi se namreč pred poslanci znašli tako pokojninska reforma kot zakonodaja o spremembah trga dela.

Slovenija zlatega fiskalnega pravila torej kljub velikim besedam in opozorilom vsaj za zdaj ne bo imela v ustavi. Pravzaprav je zanimivo, da tudi na začetku tega mandata poslušamo skoraj identične fraze kot v prejšnjem, izkupiček pa je obakrat ničen. Prejšnji predsednik vlade je nenehno opozarjal pred padcem bonitetnih ocen, če bodo vse reforme padle. Žalostno je, da so bile prepotrebne reforme takrat le žrtev priprav na predčasne volitve, zato Pahorja takratna opozicija ni poslušala. In takratna opozicija, zdaj koalicija, opozarja pred padcem bonitetnih ocen, če v ustavo ne bomo zapisali fiskalnega pravila. Priznati je treba, da je tudi fiskalno pravilo žrtev priprav na katere koli že volitve, saj je jasno, da je vprašanje za pravilo ali proti njemu postalo odločanje za vlado Janeza Janše ali proti njej, ne glede na posledice.

Med stiskom rok in figo v žepu
Vseeno pa je treba povedati še nekaj. Mednarodni finančni trgi in bonitetne hiše se ne odzivajo na dnevne zgode in nezgode slovenske politike. Slovenija se je s svojimi napakami in z neukrepanjem, zdrahami ter nespretnimi izjavami sama pririnila do pozornosti teh ustanov. In zdaj ko to pozornost imamo, se bomo morali res potruditi, a ne zgolj z dnevnimi dogovori, ampak s korenitimi in temeljitimi reformami. Pa tudi po tem, ko bodo reforme preživele vse znane pasti politične folklore, bo minilo še nekaj časa, preden nam bodo mednarodni finančni krogi začeli postajati malce bolj naklonjeni.

To pomeni, da je pred nami zelo težko leto, in tega se mora zavedati celotna slovenska politika. Na vladni strani bi bilo dobro zaznati več usmerjenosti k pravi vsebini in manj podžiganja ideoloških delitev. Vsaj pri največji opozicijski stranki pa še vedno čakamo na tisto pristno pripravljenost k sodelovanju, takšno, ki bi segala prek užaljenosti in osebnih zamer. Časa za igrice je namreč že nevarno malo.

Tomaž Celestina, Radio Slovenija, Dogodki in odmevi