Slovenci so po prepričanju predsednika republike sposobni odpraviti številne pomanjkljivosti, ki so nastale v dvajsetih letih državne neodvisnosti. Med njimi je Türk naštel korupcijo, nespoštovanje preteklosti, pravosodja in pravne države, ter vse tisto, kar zavira razvoj Slovenije.

V svojem govoru pred približno 4.500 udeleženci se je Türk dotaknil tudi zgodovinskih korenin Slovenije. Menil je, da je velik del slovenske zgodovine tesno povezan z vsem, kar je nastalo med tragedijo druge svetovne vojne. Takrat je bil slovenski narod z nadstrankarsko Osvobodilno fronto sposoben oblikovati odločen upor zoper okupatorske uničevalne načrte in je Slovence postavil med zmagovite in pravične narode, je menil.

Novejša zgodovina je slovenske izgnance prezrla
Podpredsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič, ki je orisala dvajsetletno delo društva in podčrtala, da je novejša zgodovina slovenske izgnance prezrla in da grobov slovenskih izgnancev ne išče in ne zaznamuje nihče. Žnidaršičeva je tudi opozorila, da se je človeštvo premalo naučilo od strahot druge svetovne vojne in da se po svetu vnovič krepijo nacizem, fašizem, ksenofobija in sovraštvo. Na volitvah v neki evropski državi je nacistična stranka celo dobila skoraj večino glasov, kar bi moralo biti skrb vzbujajoče za ves miroljubni svet, je še dejala.

Iz Brestanice v izgon približno 63.000 Slovencev
Kot so zapisali pri društvu izgnancev, so leta 1941 okupatorske države razkosale Slovenijo in v okviru programa raznarodovanja ter genocidne politike izgnale na tisoče Slovencev, na njihove domove pa naselile kočevske in druge Nemce, Avstrijce, Italijane ter Madžare.

Cilj fašistov in nacistov je bil izbrisati Slovenijo in Slovence z zemljevida Evrope. Iz hlevov in barak pri grajskih objektih v Brestanici pri Krškem, kjer je bilo največje prehodno zbirno taborišče za izgon Slovencev, je v izgnanstvo odšlo 63.000 Slovencev; 45.000 jih je odšlo v nemška izgnanska taborišča, 10.000 na Hrvaško in 7.500 v Srbijo.

Veliko Slovencev je bilo izgnanih z ozemlja, ki so ga zasedli Madžari, po kapitulaciji Italije pa tudi veliko primorskih Slovencev. Okoli 17.000 Slovencev je pred izgonom pobegnilo, so še zapisali pri Društvu izgnancev Slovenije.