Mineva 70 let od ustanovitve OF slovenskega naroda, ki je nastala kot odgovor na okupacijo Slovenije v drugi svetovni vojni in je delovala med letoma 1941 in 1953. Njen namen je bil oborožen upor proti okupatorju do končne osvoboditve Slovenije.

"Upor proti okupatorju je bil odločno dejanje naroda, ki je razumel, da mora svoj obstoj braniti z orožjem v roki in za ceno tveganja življenj svojih sinov in hčera. To je bilo junaško dejanje in hkrati izraz visoke politične zrelosti naroda," je v svojem govoru poudaril predsednik republike Danilo Türk, ki je upor OF označil tudi kot prelom s preteklostjo, ki naj bi v zavest Slovencev vcepila občutek majhnosti in nepomembnosti.

"Boj proti brezobzirni ideologiji fašizma in nacizma"
V boju proti fašizmu in nacizmu predsednik vidi "vse narodovo junaštvo in samozavest, hkrati pa tudi politično zrelo razumevanje zgodovinskih okoliščin". "Slovenski narod se je povezal s tistimi silami sveta, ki so razumele, da je boj zoper fašizem in nacizem tudi boj za civilizacijo, boj za pravično stvar, boj za boljši svet. Vse to, civiliziran, pravičnejši in boljši svet, je bilo mogoče doseči samo z zmago nad nacizmom in fašizmom." Z zmago nad fašizmom in nacizmom po smo se po njegovih besedah pridružili zmagovalcem. "Pripadamo torej narodu zmagovalcev. To je bil izjemen dosežek izjemnega trenutka v zgodovini našega naroda."

"Previdno ocenjevanje zgodovine OF"
"Etika zmagovalcev zahteva samozavest, doslednost in dostojanstvenost. Te lastnosti smo dolžni zagotoviti tudi v ocenjevanju zgodovine," je povedal predsednik in dodal: "Časovna razdalja od obdobja narodnoosvobodilnega boja se povečuje. To oddaljevanje omogoča vselej nova zgodovinska raziskovanja in nove vpoglede. Nikakor pa ne daje prav interesnemu in političnemu prikrojevanju ali celo ponarejanju zgodovine. Vse poskuse te vrste je treba jasno zavrniti. Tudi to je eno izmed sporočil sedemdesetletnice slovenskega upora proti okupatorju."

"Drugi pomembni prelom v naši novejši zgodovini"
Po Türkovem mnenju je bil drugi veliki prelom v naši zgodovini odcepitev od Jugoslavije in ustanovitev samostojne Slovenije. Ob tem je dodal: "Ljudje v Sloveniji smo dokazali, da razumemo zgodovinski izziv časa in da smo pripravljeni sprejeti tveganja, ki jih prinašata polna osamosvojitev in vzpostavitev neodvisne suverene države." Vsa ta dejanja so nas po njegovih besedah privedla do mednarodno priznane in spoštovane države, ki se ji je uspelo povezati z drugimi.

"Potrebujemo prelom, prelom z zablodami naše tranzicije"
"Tudi danes potrebujemo prelom, prelom z zablodami naše tranzicije, prelom z našo tranzicijsko navlako. Prelomiti moramo z nebrzdano grabežljivostjo in s tajkunstvom, ki sta povzročila veliko škode in veliko trpljenja delavcev. Odločno moramo odpravljati korupcijo. Razjasniti je treba vse orožarske zgodbe. Mnogi, četudi ne vsi kasnejši primeri koruptivne prakse in izigravanja prava in pravosodja imajo svoje poreklo prav v nekdanji skrivni trgovini z orožjem in v vojnem dobičkarstvu," je bil kritičen, obenem pa je opozoril pred "prakso ciničnega omalovaževanja pravosodja". Vse našteto naj bi nas vodilo v "vse globlje moralno in duhovno močvirje, iz katerega bo izhod iz dneva v dan težji".

Po poti OF
Da se izvlečemo iz krize, sta po predsednikovem mnenju potrebna "prelom s slabimi navadami" in "privrženost temeljnim vrednotam: pogum, zaupanje vase in predvsem odgovornost za skupno dobro vseh nas, vse naše skupnosti". Ta odgovornost sega po njegovih besedah daleč nad interese posameznih političnih strank ali določene koalicije.

"Če bomo dobro razumeli sporočila praznika upora proti okupatorju, bomo tudi danes hitreje našli pot do napredka in prepotrebne preobrazbe. Bodimo optimisti in upajmo, da bo tako. Tudi danes smo sposobni zmagati, vendar se moramo za to zmago potruditi vsi skupaj," je še dodal Türk in sklenil: "Naša današnja naloga pa je, da najdemo pot, ki bo te dediščine vredna."

Začetki OF
26 aprila 1941 so se pri Josipu Vidmarju sešli predstavniki slovenskih komunistov, krščanskih socialistov, sokolov in kulturnih delavcev, ki so že pred okupacijo sodelovali v Društvu prijateljev Sovjetske zveze.

Na začetku se je organizacija zaradi politike Kominterne imenovala Protiimperialistična fronta, ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo junija 1941 pa je bila preimenovana v Osvobodilno fronto.