Predsednik države Danilo Türk je v pogovoru z Marcelom Štefančičem za oddajo Studio city dejal, da bi rad, da bi vlada opravila svoje delo, in pojasnil, da na njeno podporo, ki je trenutno rekordno nizka, vplivajo stvari, na katere sama sicer nima vpliva.

Znova je Türk izpostavil svoje mnenje, da je arbitražni sporazum dober. Po njegovem mnenju je dobro, da se je odločitev ustavnega sodišča zgodila zdaj, s tem pa imamo tudi pogoje, da se politično odločimo. Pravi, da arbitraža prinaša določeno mero tveganja, a je ta mera še vedno razumna.

"Afere so taka reč, ki ne trajajo dolgo, pridejo in se pozabijo"
Predsednik je odgovarjal tudi na vprašanja o zadnjih aferah, ki pretresajo javnost. Dejal je, da so afere taka reč, ki ne trajajo dolgo, pridejo in se pozabijo. "Kar mene opogumlja, je to, da se v odločilnih trenutkih pokaže racionalnost volivk in volivcev," je povedal. Türk tako ne verjame, da je prevlada atmosfere afer trajna značilnost v Sloveniji.

Trenutno ena najbolj vročih političnih tem je to, ali bo Brezigar Brezigar še naprej generalna državna tožilka ali ne. Türk sicer ni konkretno povedal, kaj si v tem primeru misli, a vseeno pravi, da se strinja s tem, da se okrepi strokovni vidik odločanja o visokih funkcijah, a dodaja, da ne ne ve, ali je to vedno mogoče.

Ob tem je Türk dodal, da je slovenska pravna država institucionalno prešibka. "Imamo institucije, ki so premlade in premalo spoštovane," je dejal. Po njegovem mnenju nam tako izrazito primanjkjuje občutka za skupno dobro. "Institucije moramo spoštovati in narediti, da bodo pravno odporne na pritiske raznih neformalnih skupin," je bil jasen.

Kako definirati prioritete ...
Beseda je tekla tudi o nedavni konferenci o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju. Na vprašanje, zakaj v projekt, ki je že vnaprej obsojen na propad, predsednik pravi, da take konference neusmiljeno pokažejo na stanje stvari in da se je to pokazalo tudi tokrat ali pa ob konferenci v Köbenhavnu.

Ko govorimo o Sloveniji, tako Türk, gre za vprašanje, kako definirati prioritete, saj imamo vprašanja, ki jih je treba rešiti, zato se mu zdi pomembnejši poudarek bilateralnim odnosom. "Pri multilaterarnih projektih je treba sodelovati s pravo mero, občutkom," je prepričan.

Zborovanja? Moramo se vprašati, kaj je najboljše.
Novinarja je zanimalo tudi, kako Türk gleda na pozive k zborovanjem. Predsednik je odgovoril, da je osnovna človekova pravica tudi pravica do združevanja oziroma zborovanja, zato ne sme nihče nič reči proti temu, a pod pogojem, da so zborovanja miroljubna. A kljub temu je Türk izpostavil, da imamo boljše mehanizme, kot so javna zborovanja. "Moramo se vprašati, ali je to najboljše. Po mojem mnenju ni," je poudaril.

Po njegovem mnenju je tudi pomembneje, da se sporazumemo, kaj je nacionalni interes, a, kot meni, imamo s tem v Sloveniji težave. Zato se po njegovih besedah zgodi, da javni diskurz osiromašimo in onesposobimo za resnični javni interes. "Pri nas smo iz tega naredili ideološko in zelo ceneno polemiko. Isti problem je pri vseh vprašanjih, ki se tičejo skupnega dobrega," je menil.

Neplačevanje delavcev: Del odgovornosti gre pripisati vladi
Tako je beseda nanesla tudi na gospodarsko področje, tudi na (ne)plačevanje delavcev v gradbeništvu. Predsednik je opozoril, da ne moremo posplošiti, da vsi ne plačujejo. Del odgovornosti, tako predsednik države, je mogoče pripisati vladi, ki bi lahko skrajšala plačilne roke, izboljšala plačilno disciplino ter naredila kaj za splošno pobotanje trejatev. "Imamo resen problem, ki je bil dolgo zapostavljen. Zavzemam se, da se te stvari ne bi odlagale in da bi se ustvarjal vtis, da je to nerešljivo. Mislim, da je v času krize več možnosti za odpravo motenj, saj ta čas prinaša občutek, da so potrebne spremembe," je komentiral stanje.

Po tem je predsednik komentiral še vladno izhodno strategijo, od katere je pričakoval več. Meni namreč, da je premalo konkretna.