Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v ponedeljek zvečer v odgovoru na poslansko vprašanje poslanke SD-ja Majde Potrata dejal, da je vlada sklep o znižanju rtv-prispevka za deset odstotkov sprejela pravi čas, da bo lahko javni zavod RTV Slovenija pripravil nova programska izhodišča, in sicer takšna, ki ne bodo okrnila obsega javne službe ter poslovanja in poslanstva javnega zavoda. Prepričan sem, da obstoječi zakon o RTV Slovenija in način financiranja tega javnega zavoda zagotavljata vse pogoje, da lahko javni zavod izpolnjuje še naprej zakonsko določen obseg javne službe, je dejal.

Znižanje rtv-prispevka bo po Turkovem pojasnilu sicer pomenilo približno devet milijonov manj za RTVS, ampak v celotni masi prihodkov je to manj kot deset odstotkov. Z desetodstotnim zmanjšanjem sredstev pa so se po njegovih besedah borili in se morajo boriti tudi vsi drugi javni zavodi s področja kulture, številni med njimi celo z bistveno večjimi zmanjšanji.

RTV je velik strošek za davkoplačevalce
"RTV Slovenija stane slovenske davkoplačevalce več kot vsa preostala živa kultura skupaj. Torej proračun bivšega ministrstva za kulturo, če odštejemo muzeje in tako imenovano mrtvo kulturo, kulturno dediščino, je manjši kot samo RTV Slovenija. Vsi orkestri, vsa gledališča, vse opere skupaj manj kot to. Vprašali ste me, ali so bile tudi druge stvari v proračunu deležne takih rezov. Bile so deležne pravzaprav še večjih rezov, žal, kot RTV Slovenija," je med drugim dejal Turk.

Filli: Primerjava je zavajajoča
"Primerjava obsega financ, s katerimi razpolaga javni zavod RTV Slovenija v primerjavi s celotno slovensko kulturo, je zavajajoča, saj javni zavod ne deluje le na področju kulture, ampak je njegova dejavnost veliko bolj obsežna in predvsem tudi natančno določena z zakonom o RTV Slovenija," pa opozarja generalni direktor zavoda Marko Filli.

Poleg pripravljanja, predvajanja in arhiviranja kulturnih, izobraževalnih in dokumentarnih vsebin ter spodbujanja kulturne ustvarjalnosti in produkcije ter predvajanja slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov, zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, kakovostno produkcijo otroških in mladinskih oddaj, obvešča o dogajanjih v vseh delih Slovenije in zamejstvu, uresničuje ustavne pravice madžarske in italijanske narodne skupnosti na področju radijskega in televizijskega javnega obveščanja, podpira razvoj čezmejnih radijskih in televizijskih projektov, zagotavlja programske vsebine, namenjene ljudem s posebnimi potrebami, spodbuja šport, pozornost posveča položaju registriranih verskih skupnosti, širi razumevanje slovenske zgodovine, kulture in identitete ter podpira informiranje o drugih kulturah, ki so zastopane v Sloveniji, informira o vprašanjih zdravja, varstva okolja in varstva potrošnikov, omogoča širok prostor za javne razprave o problemih v družbi, zagotavlja prometne informacije in še kaj.

Vladna pričakovanja
Vlada kljub napovedanemu znižanju prispevka po besedah ministra Turka od RTV Slovenija pričakuje, da bo v teh novih razmerah v programskih izhodiščih dala prednost domačim programom s področja kulture, umetnosti, znanosti, izobraževanja. Pri drugih programih, predvsem ko gre za prenose nekaterih mednarodnih tekmovanj, odkup licenc, serij, nadaljevank in podobno, ki za slovensko kulturo niso bistveni, pa je treba njihovo smotrnost oceniti predvsem z izračunom finančnih prihodkov s področja oglaševanja za te programe.

Vlada pa pričakuje, da bo RTV Slovenija dala prednost programu za manjšine, invalide in druge, ki v drugih, komercialnih medijih ne dobijo prostora, in da ne bo izvajala projektov, ki ne prinašajo nobene dodane vrednosti, pri čemer je minister Turk posebej izpostavil, da govori o projektih, in ne o programih. Za trditev vodstva zavoda, da bi ob desetodstotnem znižanju prispevka lahko prišlo do krčenja programa za 30 odstotkov, pa "superminister" pravi, da ne vzdrži resne presoje.

"Glede notranjih rezerv RTV Slovenija ponovno poudarjamo, da je večina stroškov javnega zavoda, kot so elektrika, zavarovanja, ogrevanje, upravljanje infrastrukture ter druge storitve fiksnih in jih ni mogoče znižati. Poleg tega fiksni strošek predstavljata tudi amortizacija, ki jo določi ministrstvo za finance ter višina plač, ki je za sodelavke in sodelavce RTV Slovenija kot javne uslužbence zakonsko določena," odgovarja Filli.

Koliko varčujejo druge države?
Turk je tudi navedel, da bo rtv-prispevek, ki se bo s prihodnjim letom znižal z današnjih 12,75 evra na 11,48 evra mesečno oz. na letni ravni s 153 na 137 evrov, še vedno višji, kot ga plačujejo v sosednji Italiji, kjer znaša 112 evrov. V Veliki Britaniji je prispevek za BBC 195 evrov letno, vendar BBC ne predvaja prav nobenih reklam. Na Hrvaškem pa je pristojbina za RTV 80 kun, kar je nekaj manj kot 11 evrov mesečno.

A Filli izpostavlja, da imajo te države veliko večje število prebivalcev, kar pomeni neprimerno višje proračune njihovih javnih servisov. Britanski BBC tako razpolaga s 4 milijardami evrov, italijanski RAI z 2,8 milijarde evrov, hrvaška HRT pa z 220 milijoni evrov, medtem ko bo proračun RTV Slovenija v primeru znižanja rtv-prispevka v začetku prihodnjega leta znižan s 118,5 na 105,5 milijona evrov.