K razrešitvi nadzornikov RTV Slovenija je aprila pozval parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino. Na isti seji so tudi zavrnili poročilo nadzornega sveta ter ga ocenili kot nepopolnega in zavajajočega. Vlada je nato konec julija predčasno razrešila štiri člane nadzornega sveta, ki so predstavljali ustanovitelja. Koalicijski poslanci so predlagali, naj se predlog o razrešitvi nadzornikov, ki jih imenuje DZ, uvrsti na dnevni red seje mandatno-volilne komisije DZ-ja.

Poslanci koalicijskih poslanskih skupin so tako na četrtkovi seji mandatno-volilne komisije podprli predlog za razrešitev šestih nadzornikov javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija. O tem sklepu naj bi zdaj odločil še DZ. Medtem pa so člani opozicijskih strank SD in PS glasno opozarjali, da takšen sklep ni zakonit. V SD-ju so na predsednika parlamenta Gregorja Viranta zato naslovili tudi pobudo, naj za mnenje povpraša parlamentarno pravno službo.

Virant je to storil, zakonodajno-pravna služba pa je zdaj poslala svoje mnenje, v katerem so zapisali, da je "predčasno prenehanje mandata članov nadzornega sveta RTV Slovenija dopustno le v okviru zakonsko vnaprej določenih (ustavno dopustnih) razlogov za prenehanje mandata, s čimer pa predlog sklepa ni skladen".

Koalicija je namreč v obrazložitvi zapisala, da razrešitev predlagajo, "ker je Poročilo o delovanju nadzornega sveta RTV Slovenije v letu 2011 nepopolno in zavajajoče". Takega razloga pa po mnenju zakonodajno-pravne službe ni mogoče uvrstiti med razloge, ki jih za prenehanje mandata nadzornikov določa Zakon o Radioteleviziji Slovenija.

"Groba kršitev zakona in ustave"
Na to so v preteklih dneh opozarjali tudi drugi pravniki. Zakonodajalec je namreč javnemu zavodu želel zagotoviti avtonomnost in neodvisnost. Zato tudi po pravnem mnenju inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani "ne more biti nobenega dvoma, da bi bil poskus razrešitve ali odpoklica članov nadzornega sveta, ki nima pravne podlage v Zakonu o RTV Slovenija, samovoljno dejanje ter očitna in groba kršitev zakona in ustave, ki ne bi mogla prestati niti abstraktne niti konkretne ustavnosodne presoje in je, kadar gre za nosilce izvršilne oblasti, lahko sankcionirana tudi v postopku ustavne obtožbe (119. člen ustave)".

Veber za odstop Ramšakove
Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je zaradi teh mnenj pozval predsednika DZ-ja Viranta, naj z dnevnega reda seje umakne točko o razrešitvi nadzornikov. "Če bo državni zbor glasoval o tej točki, bomo naredili zelo veliko napako, ki zagotovo ni v ponos pravni državi." Prav tako meni, da bi o odstopu morala razmisliti predsednica mandatno-volilne komisije Sonja Ramšak, ker ni upoštevala opozoril o nezakonitosti sklepa.

Virant bo glasoval proti razrešitvi
Predsednik DZ-ja Gregor Virant pojasnjuje, da točke z dnevnega reda seje ne more umakniti, saj za to nima podlage. Sam pa bo spoštoval mnenje pravne službe in bo glasoval proti razrešitvi.

Med nadzorniki, ki bi jih DZ predčasno razrešil, so Lenart Šetinc, ki je predsednik nadzornega sveta, Miha Klun, Marko Laznik, Amalija Lukner in Maruša Tratnjek. Mandat bi jim sicer potekel leta 2014.

Šetinc: Pojasnila vlade ne držijo
Predsednik nadzornikov Šetinc se je odzval na navedbe vlade, zakaj je ta razrešila štiri nadzornike. Izpostavlja, da ugotovitve Računskega sodišča niso mogle biti podlaga za razrešitev posameznih članov, saj je Računsko sodišče revizijsko poročilo objavilo 21. avgusta, kar je nekaj manj kot mesec dni po razrešitvi štirih nadzornikov. "Poleg tega se ugotovitve Računskega sodišča nanašajo na leti 2009 in 2010 in se s tem le deloma prekrivajo z mandatom zdajšnjega nadzornega sveta," opozarja.

Prav tako po njegovih besedah ne držijo navedbe vlade, da revizijsko poročilo Računskega sodišča dodatno pritrjuje navedbam, ki so jih sprejeli v parlamentarnem odboru, saj je ta odbor obravnaval poročilo nadzornikov za leto 2011, revizija pa je bila opravljena za leti 2009 in 2010. Torej ne gre za primerjavo enakih podatkov, dodaja Šetinc.

"Povzročena bo le dodatna škoda"
Nad dogajanjem so zaskrbljeni tudi v Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija. "Namesto iskanju celovitih odgovorov o prihodnosti in razvoju RTV Slovenija v novih pogojih delovanja smo v zadnjem času priča le naglici pri odstavljanju članov nadzornega sveta," izpostavljajo. Čeprav so bili večkrat kritični do dela tega organa v več mandatih, pa opozarjajo, da bi odstavitev nadzornikov v trenutku, ko javni zavod sprejema programsko-poslovni načrt, povzročila ne le poslovno, ampak tudi dodatno programsko škodo.

"Brez potrebnega dialoga med vodstvom, programskim in nadzornim svetom ne more biti niti resne razprave o preoblikovanju in izboljšanju naših programov in storitev," menijo. Prav tako ostro nasprotujejo računovodskemu varčevanju in linearnim ukrepom, ki jih je najlažje uvesti. "Marginalizacija in poniževanje vloge javne RTV sta nevarni in nedemokratični tendenci, ki jima odločno nasprotujemo."

Državni zbor pozivajo, naj na seji ne potrdi odločitve mandatno-volilne komisije o odpoklicu petih nadzornikov, vlado pa, da čim prej imenuje štiri nove člane nadzornega sveta in tako omogoči nemoteno delovanje tega organa.