Minister za pravosodje Aleš Zalar in nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude sta v Odmevih pojasnjevala vzroke za zastaranja sojenja v zadevi Satex. Po Udetovem mnenju je ta zadeva fiasko celotnega sodstva. "Vseeno je, ali je to bilo pri tožilstvu ali sodišču, čeprav je res, da ima sodišče v rokah zadevo po tem, ko prejme obtožni predlog ali obtožnico. Zato je verjetno na sodišču večja krivda."

Na mariborskem sodišču je zastaralo več zadev
Zalar je pojasnil, da se ministrstvo lahko odzove samo, če dobi neko pobudo, ne more kar tako zahtevati preglede zadeve. "Pobuda je prišla, a ne v povezavi z zadevo Satex. Na tem sodišču je zastaralo več kazenskih zadev zoper istega obdolženca. O tem smo dobili obvestilo na ministrstvo za pravosodje, na naš direktorat za pravosodno upravo. Na osnovi tega smo zahtevali pregled poslovanja v zadevah sodne uprave. Kako imajo na mariborskem sodišču urejeno spremljanje približevanj zastaralnih rokov. Dobili smo poročilo z višjega sodišča v Mariboru, da je vse v redu. Nekaj dni pozneje pa se je v medijih pojavila informacija, da se približuje zastaranje zadeve Satex, in na osnovi tega smo rekli, da tukaj nekaj ni v redu," je povedal.

Na vprašanje voditelja Odmevov Slavka Bobovnika, ali je normalen čas, da tožilci porabijo štiri leta za sestavo obtožnice kot v primeru Satex, je Ude odgovoril: "Pri nas je žal v težjih zadevah tudi to normalno, čeprav ne bi smelo biti. Moralo bi biti sestavljeno v krajših rokih."

Dve leti sta potekli od pravnomočnosti sodbe višjega sodišča do odločitve vrhovnega sodišča. Je to normalen čas? Zalar je odgovoril, da je to razmeroma dolg čas. "In seveda je vprašanje, zakaj se to zgodilo, predvsem za vrhovne sodnike same. Ampak po tem sta bili na razpolago še dve leti in v tem času sodišču ni uspelo pripeljati zadeve do odločitve. To je glavni problem," je dejal.

"Nagrmadilo se je veliko procesnih neaktivnosti"
"To še kar gre nekako - pri tej dinamiki, s katerimi rešujejo naši sodniki zlasti težje zadeve," je Ude izrazil mnenje o tem, da je trajalo šest mesecev od odločitve vrhovnih sodnikov do razpisa prve obravnave.

Zakaj tožilki in sodnici vse od letošnjih pravosodnih počitnic in do zdaj, novembra, ni uspelo prebrati obtožnice? Zalar odgovarja, da se je zapletalo že prej. "Tu je bilo veliko problemov. Najprej sodnici sploh ni uspelo vročiti sodbe vrhovnega sodišča enemu od obtožencev. Ko je vročala to sodbo, hkrati ni vročala tudi vabil na glavno obravnavo. Tukaj je nastala prva zamuda in potem se je to nadaljevalo. Obtoženci so odpovedovali pooblastila svojim odvetnikom, češ da nimajo denarja. Nato je sodišče po uradni dolžnosti postavilo te iste odvetnike, kar je po mojem mnenju popolnoma napačno, in tako naprej. Nato so se začela opravičila, odsotnosti, poskusi odrejanja priporov, nadomeščanja priporov z obljubo obdolženca, da se bo zglasil sodišču. Tu se je nagrmadilo toliko procesnih neaktivnosti, da - ko bereš poročilo - tega sploh ne moreš verjeti."

Vedno je tako, da k trajanju nekega postopka, tudi kazenskega, prispevajo trije akterji, pravi minister: sodišče, obramba in tožilstvo. "Tožilstvo bi lahko gotovo bilo bolj kritično pri vprašanju, ali so podani pogoji za predlaganja pripora sodišču po 201. členu zakona o kazenskem postopku. Po drugi strani bi lahko bilo sodišče bolj kritično pri ocenjevanju, ali so podani pogoji za pripor po 307. členu zakonu, ki ga lahko sodišče odredi samo, sicer le za 30 dni."

Ude: Zadeva Satex se lahko izkoristi za pavšalno kritiko sodstva
Ude gleda na zadevo Satex kot na zadevo, ki zelo škodi pravosodju. Ob še drugih zadevah se taka stvar izkoristi za neko zelo pavšalno kritiko in zniževanje ugleda sodstva na splošno, je dejal in zatrdil, da bo banka, če je pravočasno uveljavljala odškodninski zahtevek za 11 milijonov evrov, ta zahtevek lahko še vedno uveljavljala, čeprav je pregon zastaral. Zdaj ima določen rok, da vloži tožbo. Civilna zadeva ni zastarala in civilno sodišče ni vezano na sodbo kazenskega, je poudaril.

Zalar meni, da je pri postopku v zadevi Satex nastalo izmikanje pri vročitvah. Toda sodišča imajo institute, ki bi lahko to preprečili, ni pa prepričan, da so bili ti instituti izkoriščeni, je dodal. "Zato se mi zdi zelo dobro, da je začasna predsednica odredila pregled ta zadeve, ki bo dal odgovor na vprašanje: prvič, ali je sodišče storilo vse, kar je lahko. Ali je bilo procesno vodstvo ustrezno ali ne. To bo vsebovalo oceno aktivnosti ali neaktivnosti sodišča. Naprej: ali so predsedniki teh sodišč - mariborskega okrožnega in mariborskega višjega - storili vse, v okviru zadev sodne uprave, da bi preprečili zastaranje teh zadev. Potem je še tretji element, ki ni nepomemben: ali je v kazenskem zakoniku ustrezno odločeno, da je samo dveletno obdobje od trenutka, ko vrhovno sodišče razveljavi neko zadevo, pa do zastaranja zadeve. To je novost iz leta 2008. Ne vem, zakaj je prejšnja vlada šla v to spremembo. Zdaj se ne da narediti nič. Kazenski zakonik lahko spremenimo le za naprej."