Blejski strateški forum (BSF) velja za osrednji slovenski zunanjepolitični dogodek, na katerem se konec poletja tradicionalno zberejo predstavniki politike, gospodarstva in civilne družbe ter razpravljajo o aktualnih izzivih.
Med temami panelov drugega dne mednarodnega foruma so bile tudi kibernetska varnost, boj proti dezinformacijam, energetska in vodna varnost, zeleni prehod in podnebne spremembe ter turizem in migracije. Na forumu, ki letos poteka prav v času, ko Slovenija začenja enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu ZN-a, sicer sodeluje več kot 180 govorcev iz 48 držav.
"Nujno je treba spoštovati Ustanovno listino Združenih narodov"
Vloga Varnostnega sveta ZN-a je bila tudi tema dopoldanskega pogovora udeležencev blejskega foruma.
Govorci so poudarili, da se mora v svetu znova vzpostaviti mednarodni pravni red in da je nujno spoštovati listino Združenih narodov. Odpraviti je treba dvojne standarde, poudarjajo, – tudi ko gre za dojemanje vojn po svetu – in odpraviti neenakost med državami.
Direktor egiptovskega Centra za reševanje mednarodnih sporov je poudaril, da afriška celina – torej celina z drugim največjim številom ljudi – nima stalnega sedeža v Varnostnem svetu Združenih narodov, kar je nesmiselno.
Slišati je bilo, je poročala novinarka TV Slovenija Petra Marc, da so tudi druge mednarodne institucije izgubile svojo moč. "Prav danes odmeva novica, da Mongolija kot država pogodbenica ni aretirala Vladimirja Putina, ko je prišel k njim na obisk, čeprav je Mednarodno kazensko sodišče lani izdalo nalog za aretacijo," je poudarila Marc. "To je treba spremeniti, pravijo strokovnjaki na Bledu, začetek sprememb pa bi lahko prinesel že Vrh o prihodnosti, ki se bo čez tri tedne začel v New Yorku," je še dodala.
"Zanašati bi se morali na pravila, ne na nasilje," je dejala Paivi Kakoranta z Mednarodnega kazenskega sodišča. "Mednarodno pravo, demokracija, človekove pravice – v tem vrstnem redu jih nujno potrebujemo tudi pri sporih," je še dodala.
V razpravi poziv h krepitvi Nata
Zveza Nato mora podvojiti prizadevanja za odvračanje ter okrepiti vojaške zmogljivosti, zlasti v Evropi, pa so poudarili sodelujoči v razpravi o prihodnosti Nata ob 75-letnici zavezništva.
"Glavno grožnjo predstavlja Rusija, ki zavezništvu vsakodnevno postavlja nove izzive. Nato mora zato okrepiti svoje delovanje v Evropi in investirati v obrambne zmogljivosti," je dejal pomočnik generalnega sekretarja Nata za obrambno politiko in načrtovanje Angus Lapsley.
Napovedal je, da bodo to jesen opravili pogovore z vsemi zaveznicami, kako in v kaj bodo morale investirati v naslednjih petih ali desetih letih.
Lapsley je poudaril tudi nujnost porabe dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo in dodal, da se bodo morale nekatere članice Nata bolj približati trem ali celo petim odstotkom.
Črnčec: Slovenija bo porabila več za vojsko
O porabi za obrambo je govoril tudi državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec, ki se je prav tako udeležil razprave z naslovom Nato po 75 letih: zavezništvo, pripravljeno na prihodnost.
Zatrdil je, da bo Slovenija v skladu s trenutnimi načrti do leta 2030 poskrbela za dvig porabe za vojsko na dva odstotka BDP-ja, o morebitni višji porabi pa ni želel govoriti.
Nekdanji turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je medtem opozoril na nekatere politične vidike delovanja zavezništva. "Sedanji sistem, v katerem prevladuje Zahod, je vse bolj pod vprašajem. Svet postaja multipolaren, zato mora Nato delovati bolj strateško in vizionarsko, da bi se prilagodil temu novemu obdobju," je dejal.
"Razumeti mora obtožbe svetovnega juga glede dvoličnosti pri obravnavanju določenih vprašanj," je še dodal turški minister, pri čemer je poudaril vojni v Gazi in Ukrajini.
Govora je bilo tudi o Kitajski, ki zlasti po mnenju ZDA trenutno predstavlja izziv in grožnjo za zvezo Nato.
Fajon z ministri Zahodnega Balkana o širitvi Unije
Zunanja ministrica Tanja Fajon se je srečala tudi s predstavniki držav Zahodnega Balkana. Na zajtrku z zunanjimi ministri držav naslednic nekdanjega SFRJ-ja je razpravljala o potrebnih korakih za dokončno implementacijo sporazuma o nasledstvu.
"Zbrani naj bi se po naših informacijah strinjali, da je treba zadeve pospešiti, v roku enega leta pa naj bi se znova sestali in preverili stanje," je poročala Petra Marc. "Seveda so se ministri in posebni odposlanci za Zahodni Balkan znova dotaknili širitve – vemo, da je širitev Unije že vsa leta ena ključnih tem Blejskega strateškega foruma", je še dejala.
Na posebnem panelu o spravi in učenju iz preteklosti
Udeleženci panela v okviru Blejskega strateškega foruma z naslovom Sprava: Učenje iz preteklosti za pravičnejšo prihodnost so drugi dan blejske mednarodne konference govorili o procesu sprave v kontekstu več preteklih in trenutnih konfliktov, vključno s Palestino in Izraelom.
"Palestinci prosimo za mir, pravico in varnost že več kot 75 let. Brez tega ne bomo mogli doseči sprave. Najprej svoboda, nato pravica in šele nato sprava," je v uvodu dejala direktorica organizacije Women of the Sun iz Palestine Rim Hadžajre.
Članica izraelske organizacije Women Wage Peace Nama Barak Wolfman pa je dejala, da izraelsko-palestinska kriza "povzroča veliko trpljenja tako med Izraelci kot Palestinci", zato morajo nadaljevati dialog, četudi je to zelo težko, ob tem pa "pogled usmeriti v prihodnost".
"Obe strani sta še vedno ujeti v lastnih krivicah in lastnih zgodbah, ne želita razumeti druge strani," je ocenil generalni sekretar Unije za Sredozemlje Naser Kamel, pri čemer se je navezal tudi na ponedeljkov pogovor z nekdanjo izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni v okviru BSF-ja.
Podobno je menil tudi nekdanji južnoafriški ustavni sodnik in aktivist Albie Sachs, ki izvira iz judovske družine, v svojem nagovoru pa je potegnil vzporednice med možnostmi sprave v okviru palestinsko-izraelskih spopadov in obdobjem po apartheidu v Južni Afriki.
"Judje, ki razumejo, zakaj je Izrael pomemben, bi morali razumeti tudi, zakaj je palestinska država enako pomembna. Palestinci imajo pravico do enakega ponosa na svojo državo ter do moči in vitalnosti, kot so jo dobili Judje v Izraelu. Največje zagotovilo za preživetje Izraela je močna Palestina," je dejal Sachs.
"Dvojna merila glede vojn v Ukrajini in Palestini"
Na panelu o spravi je bil govor tudi o drugih preteklih in trenutnih konfliktih, vključno z vojno v Ukrajini. Generalni sekretar Unije za Sredozemlje Naser Kamel se je ob tem navezal na besede premierja Roberta Goloba, ki je v ponedeljek v okviru panela voditeljev na BSF omenil dvojna merila glede vojn v Ukrajini in Palestini.
"Zelo pomembno je, zlasti v Evropi, da se zavemo, da svetovni Jug ne bo prepričan o pravičnosti in upravičenosti naše podpore suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, če enak standard ne bo veljal za dogajanje v Palestini," je dejal Kamel.
Odnosi me Evropo in ZDA bodo odvisni od izida ameriških volitev
Letošnje predsedniške volitve v ZDA bodo pomembno vplivale na odnose med Washingtonom in Evropo, ki se mora pripraviti na različne posledice glede na to, ali bo zmagal republikanec Donald Trump ali demokratka Kamala Harris, so menili sodelujoči na razpravi o ameriškem vplivu v mednarodnem sistemu.
"Pax Americana je že mimo. In sicer je mimo že 10, 15, morda že 20 let, če s tem mislimo na mir, ki temelji na prevladi ZDA v mednarodnem sistemu," je menila direktorica italijanskega inštituta Istituto Affari Internazionali Nathalie Tocci.
Ne glede na to, ali bo zmagal Trump ali Kamala Harris, bi se morala Unija po njenem odzvati z okrepitvijo odpornosti svoje demokracije, krepitvijo obrambe ter ugotoviti, kako zaščititi svoje interese glede Kitajske.
Nekdanji francoski veleposlanik v ZDA Philippe Etienne je opozoril, da ameriški predsedniki delujejo tako, kot je najbolje za Američane, in da ZDA niso več zainteresirane za prostotrgovinske sporazume.
"V interesu ZDA je, da je Evropa močna, tudi v varnostnem smislu," je menila predsednica poljske fundacije Centre for International Relations Malgorzata Bonikowska.
Kdor koli bo zmagal, Harris ali Trump, pa bo po njenem mnenju vodil politiko Najprej Amerika in v ospredje odnosov postavljal Kitajsko. "V interesu Evrope je, da ne dovolimo, da bi Evropa znova postala bipolarna. Moramo imeti močno politiko EU-ja tako do ZDA kot do Kitajske," je dejala.
Von der Leyen: Mesto držav Zahodnega Balkana znotraj EU-ja
Prvi dan je bila med govorci tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je vnovič zatrdila, da je mesto držav Zahodnega Balkana, pa tudi Ukrajine in Moldavije, znotraj Evropske unije. Odločitev evropskih voditeljev o tem je po njenih besedah dobila ključen pospešek z rusko agresijo na Ukrajino. "Če je naš temeljni cilj narediti Evropo gospodarsko konkurenčno in sposobno lastne obrambe, potem se zdi integracija Zahodnega Balkana v Evropsko unijo izredno pomembna," je poudarila in napovedala, bo v naslednji Evropski komisiji imenovala posebnega komisarja za širitev.
Premier Robert Golob, ki je sodeloval na panelu s predsedniki hrvaške, albanske in srbske vlade, je ob kritikah glede Rusije omenil dvojna merila nekaterih zahodnih zaveznic glede vojn v Ukrajini in Palestini. Tako Golob kot predsednica države Nataša Pirc Musar sta v nastopih poudarila pomen slovenskega priznanja samostojne in neodvisne Palestine, oba sta bila tudi kritična do izraelskega nasilja nad palestinskimi civilisti.
Ločen nastop palestinske in izraelske predstavnice
Občinstvo je po videopovezavi nagovorila svetovalka palestinskih oblasti na Zahodnem bregu Amal Džadu. Opozorila je na potrebo po spoštovanju mednarodnega prava in ukrepih zoper Izrael. "K prekinitvi ognja pozivamo zadnjih devet mesecev. Izrael se na pozive ne odziva. Mednarodna skupnost bi morala poskrbeti, da začne Izrael spoštovati mednarodno pravo," je poudarila. Za njo je nastopila izraelska političarka, nekdanja zunanja ministrica Cipi Livni, katere vabilo je letos pritegnilo največ pozornosti in povzročilo veliko razburjanja. Pred Festivalno dvorano so zato v ponedeljek tudi protestirali predstavniki propalestinskih organizacij in mirovniških skupin.
Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) je ob tem skupaj z več drugimi organizacijami državno tožilstvo in policijo pozval k uvedbi kazenskega postopka proti Cipi Livni zaradi vojnih hudodelstev in k temu, da naj prekliče vabilo izraelske političarke, pa je od vlade zahtevala tudi stranka Levica, kar pa so organizatorji zavrnili. "Izbira te gostje ni bila ravno posrečena. V goste namreč ne vabiš nekoga, ki zanika mednarodno pravo, ki zanika Ustanovno listino Organizacije združenih narodov. Sama sem poslušala kar nekaj njenih izjav. Zelo radikalne so," pa je glede udeležbe Cipi Livni na Bledu dejala predsednica Nataša Pirc Musar.
Tudi Cipi Livni se je v nastopu zavzela za rešitev dveh držav, hkrati pa je poudarila pravico Izraela do samoobrambe. Takojšnja prekinitev nasilja je potrebna kot začetek mirovnega procesa – tudi zato, da bi izpustili izraelske talce, toda Hamas na oblasti za Izrael ne pride več v poštev. Ob tem je opozorila, da Hamas v Gazi "uporablja civiliste".
"Mi poskušamo preprečiti civilne žrtve. Dejansko so številke zelo visoke, in razumem sočutje do teh ljudi v Gazi, ki zdaj plačujejo ceno. Civilnim žrtvam se izogibamo, ampak med vojno pač ljudje plačujejo to ceno," je dejala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje