A nekatere novosti v predlogu novega stanovanjskega zakona so zgolj ''papirnata vaja'', opozarja ekonomistka Andreja Cirman.

Na zakon stroka čaka že dolgo, pravi doktorica Andreja Cirman z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Predvsem pozdravlja stroškovne najemnine, ki bodo dale nov zagon izčrpanemu neprofitnemu sektorju, po drugi strani pa opozarja, da se na davkoplačevalce prenaša veliko finančno breme, za katero bi morala država najti druge varovalke.

Javna najemniška služba
Stanovanjski sklad Republike Slovenije bo ustanovil javno najemniško službo, ki bo najemala stanovanja na trgu in jih oddajala kot javna, predvideva osnutek novega zakona. Po mnenju Cirmanove pa bo najemniška služba pod pogoji, ki jih določa zakon, le stežka prišla do prostih stanovanj: ''Stanovanja lahko javna najemniška služba najame zgolj po stroškovni najemnini. Če bo razkorak med tržno in stroškovno najemnino prevelik, teh stanovanj ne bo. Stanovanja bodo ostajala prazna ali se bodo uporabljala za druge namene, recimo za oddajo prek Airbnb.'' Svari še pred eno nevarnostjo: ''Spodbujanje povpraševanja kjer koli z državnimi sredstvi se je običajno prelilo zgolj v višje cene, torej koristi za tiste, ki so jim bili ti inštrumenti namenjeni, ni bilo. Kot davkoplačevalca me zelo skrbi, kako bomo prenašali bremena teh jamstev, glede na to, da ni videti, da bi imel ta instrument pametne varovalke.''

Omejevanje tržne najemnine
Omejevanje tržne najemnine se lahko državi vrne kot bumerang, je prepričana Cirmanova. Opozarja, da je že danes pomanjkanje stanovanj za najem veliko. Predvsem v turističnih krajih se lastniki stanovanj raje odločajo za oddajo na spletnih portalih, kot sta Airbnb in Booking. Če bomo zasebni najemni trg omejevali še z višino najemnin, bo postal še bolj neprivlačen, lastniki pa se bodo še raje odločali za oddajo turistom, je prepričana Cirmanova. Svari tudi pred razcvetom črnega trga in slabšim vzdrževanjem stanovanj. ''To je lahko le kratkoročen ukrep za obdobje, ko je trg pregret in mora zadihati. Na dolgi rok pa bomo s takim ukrepom stanovanjski fond uničili.''

Kje bo država dobila denar?
Dolga leta je bilo stanovanjsko področje odrinjeno na stran, politične volje in denarja za ureditev razmer na tem področju pa je primanjkovalo. Danes smo v velikem zaostanku, ki ga občutijo prav vsi: mlade družine, ki ne pridejo ne do neprofitnih ne do najemnih stanovanj; delavci s pogodbami, ki jim banke ne odobrijo posojil; študenti, ki so zaradi velikega pomanjkanja sob prisiljeni bivati v mladinskih hotelih, kjer plačujejo turistično takso. Ukinitev neprofitne in uvedba stroškovne najemnine bosta vse to nekoliko omilili, saj bo država stanovanjskim skladom zagotovila več sredstev za vlaganja.

Tudi višje subvencije se zdijo Andreji Cirman nujen ukrep. A vprašanje je, kje dobiti denar za vse to: ''Imamo najbolj zajeten proračun doslej. Zato upam, da je končno prišlo tudi do politične volje, da se najdejo sredstva tudi za stanovanjsko področje.'' Da je treba zagotoviti sistemsko financiranje, če želimo, da bodo predvidene rešitve zaživele tudi v praksi, opozarjajo tudi republiški in občinski stanovanjski skladi. Zgolj dodatni denar, ki se bo na račune skladov stekal od stroškovnih najemnin, ne bo dovolj za gradnjo novih stanovanj, ampak le za vzdrževanje obstoječih, opozarjajo. Država sicer obljublja dodatna sredstva iz proračuna, a stroka se boji, da to ne bo dovolj, zato predlaga, da bi sredstva zagotovili iz prispevka od plač ali davka na nepremičnine.

O drugih novostih zakona, ki je v javni obravnavi do 28. novembra, v oddaji Koda ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija.