Kot je v izjavi za medije v Ljubljani povedala direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj, med spremljevalce sodi osebje, ki že zdaj skrbi za sirote, s svojimi otroki.

Medtem ko bodo sirote, ki so trenutno v Lvovu, nastanjene v hiši v Slavini, ki je v lasti postojnske občine, bo spremljevalno osebje domovalo v Dijaškem domu Postojna, je dodala.

Sirote imajo po njenih besedah postavljenega skrbnika, posvojitve v Sloveniji pa ne bodo mogoče. "Dokler je neka država v vojnem stanju, seveda ni sistema posvojitve oz. skrbništva," je utemeljila in dodala, da bodo sirote v Sloveniji toliko časa, dokler jim bo trajal status začasne zaščite oz. bo trajalo vojno stanje v Ukrajini.

Po neuradnih informacijah bo premestitev sledila v desetih dneh. V tem času bo treba hišo v Slavini ustrezno opremiti. To naj bi se financiralo s sredstvi, ki sta jih za sirotišnico zbrala Pop TV in Zveza prijateljev mladine Moste-Polje.

Iz vladnega urada za komuniciranje so po četrtkovi dopisni seji vlade sporočili, da gre za sirote in otroke brez spremstva staršev. Slovenija jim bo, če jim bo priznana začasna zaščita, zagotovila vse pravice, ki izhajajo iz zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, so zatrdili.

Več 18 tisoč registracij ukrajinskih beguncev

V Sloveniji je bilo doslej 18.415 opravljenih registracij ukrajinskih beguncev, v Sloveniji pa jih je prijavljenih 4718, saj jih večina le prečka našo državo. Status začasne zaščite jih ima trenutno 1225. Od teh jih je vlogo za pomoč urada za oskrbo in integracijo migrantov oddalo 198, odobritev pa dočakalo 43, kažejo sicer neuradni podatki.

Štrukelj je navedla, da je po podatkih policije v Sloveniji trenutno prijavljenih okoli 5000 državljanov Ukrajine, pri tem pa dodala, da se nekateri tudi že vračajo domov.

V nastanitvene centre po njenih besedah povprečno na novo sprejmejo okoli 10 ljudi dnevno. Trenutno naj bi bilo v Logatcu 325 ukrajinskih beguncev, na Debelem Rtiču 95, v Integracijski hiši Maribor pa deset.

V Sloveniji je 10. marca začel veljati zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki je uvedel začasno zaščito za osebe, ki so po 24. februarju, ko je Rusija napadla Ukrajino, zbežale iz države. Begunci lahko skladno s tem zakonom pri nas zaprosijo za začasno zaščito.

Štrukelj je pojasnila, da je ta status v Sloveniji doslej pridobilo nekaj več kot 1000 državljanov in da so v uradu prejeli 198 vlog za pomoč. Če oseba biva na zasebnem naslovu in nima lastnih sredstev, lahko namreč pri uradu zaprosi za denarno pomoč za zasebno nastanitev ter denarno pomoč, namenjeno za preživetje.

Popolnih vlog, na podlagi katerih so lahko v uradu priznali eno od oblik denarne pomoči, je bilo po besedah Štrukljeve okoli 40, druge pa so poslali v dopolnitev in jih bodo rešili takoj, ko bodo prejeli manjkajoče dokumente. Manjkali naj bi namreč tudi podatki, kot sta davčna številka in enotna matična številka občana (EMŠO).

V šolah 578 ukrajinskih otrok

Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so medtem sporočili, da je na današnji dan v 188 osnovnih šol po vsej Sloveniji vključenih 578 begunskih otrok iz Ukrajine, v 30 vrtcih pa jih je 52. Največ ukrajinskih otrok je v osnovne šole vključenih v osrednjeslovenski regiji (208), sledijo podravska (86), obalno-kraška (56), gorenjska in savinjska regija (po 49).

S pridobitvijo statusa začasne zaščite sicer ukrajinski begunci dobijo tudi pravico do prostega dostopa na trg dela, kar pomeni, da se lahko prijavijo na zavodu za zaposlovanje.

Direktorica področja zaposlovanja na zavodu Damjana Košir je danes razkrila, da se je v evidenco brezposelnih doslej prijavilo nekaj več kot 30 Ukrajincev z začasno zaščito, starih od 18 do 61 let. Večinoma gre za ženske med 30. in 40. letom, ki pa imajo zelo različne poklice in delovne izkušnje, je dodala.

Vsaka oseba dobi svojega osebnega kariernega svetovalca, s katerim pripravi zaposlitveni načrt, "posebej pomembno pa je, da se skupaj dogovorimo, kaj oseba zna, kaj je že delala, katera bi bila primerna delovna mesta zanjo v Sloveniji". "Pri nas gre za to, da te delovne izkušnje dobro popišemo, tudi znanje jezika angleščine, mogoče kakega drugega tujega jezika, vse, kar nam pride prav potem pri posredovanju teh oseb na prosta delovna mesta," je poudarila Koširjeva.

Osebno je optimistična glede zaposlitev beguncev, saj so delodajalci poudarili, da jih bolj kot dokazila o izobrazbi zanimajo delovne izkušnje, motivacija za delo. "Drugo pa je, ko gre za regulirane poklice, kjer sta točno določena vrsta izobrazbe in znanje slovenščine, tam je več ovir za zaposlovanje," je dodala. Znanje slovenščine je sicer nujno tam, kjer gre za stike s strankami, bolniki.

Sicer pa delodajalci ob velikem pomanjkanju kadra po ukrajinskih beguncih povprašujejo ne le na zavodu, temveč tudi neposredno pri vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov ter ministrstvu za delo.

Vodja sektorja za delovne migracije na ministrstvu za delo Grega Malec je danes povedal, da jih zanimajo tudi možnosti napotitev morebitnih ukrajinskih delavcev na delo v tujino.

Kot je navedel, bodo lahko ukrajinski državljani s statusom začasne zaščite, ki bodo izpolnjevali ključna elementa pravil koordinacije sistemov socialne varnosti, in sicer zakonito prebivališče in vključenost v sistem socialnega zavarovanja v Sloveniji na podlagi podpisane pogodbe o zaposlitvi in dejansko realizirane zaposlitve pri slovenskem delodajalcu, tudi napoteni v tujino.

Ni pa še jasno, ali jim bodo države članice EU-ja, denimo Avstrija, priznavale odločbo o začasni zaščiti, izdano v drugi državi članici oz. kako si bodo ti delavci uredili zakonito prebivanje za namen opravljanja dela v drugih državah članicah, je poudaril.