Ministrica Stojmenova Duh. Foto: BoBo
Ministrica Stojmenova Duh. Foto: BoBo

V drugi epizodi te sezone podkasta Umetnost možnega se v uvodu na kratko še spotaknemo ob komisarsko zgodbo, ki je se medtem že nekoliko umaknila v ozadje. Zato najina sogovornika Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol) napovedujeta, da je do zaslišanja na odboru evropskega parlamenta še dovolj časa, da se Marti Kos ne ponovi zgodba Alenke Bratušek. Zdi se tudi, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen tokrat politično bolj spretno postavila figure na šahovnico prihodnje komisije. Nobenega dvoma ni – resor za širitev je strateško izjemno pomemben za celotno Unijo in s tem tudi za Slovenijo, tudi če domača opozicija trdi drugače, poudari novinarski kolega s Slovenske tiskovne agencije. Sploh zato, ker sta vanj vključena tudi povojna obnova in pozneje tudi priključevanje Ukrajine povezavi.

Politični vrvež ob modrih lučkah - Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

Ministrica brez rezultatov

V domači politiki pa so strasti, kot po navadi, pregrete. Zdi se nenavadno, da premier Robert Golob vztraja pri branjenju ministrice Emilije Stojmenova Duh. Njen položaj na predvečer interpelacije je dodatno zaostrilo razkritje N1 Slovenija, da je na avstrijski avtocesti uporabljala modre luči, nato pa se je še poskušala izogniti kazni za prehitro vožnjo. Iz vrst koalicije se že vrstijo pričakovanja, da bi morala ministrica sama odstopiti. Ali bo sploh potekala interpelacija v petek ali bo Stojmenova Duh v vlogi ministrice za digitalno preobrazbo pred koncem razprave o njeni interpelaciji že preteklost?

Sorodna novica Avtomobil s Stojmenovo Duh v Avstriji vozil z modro lučjo in prehitro. Globi so se hoteli izogniti.

Jernej Šmajdek pove, da je vztrajanje premierja Goloba pri obrambi ministrice za digitalno preobrazbo presenetljivo ne le zaradi zgodbe z računalniki, ki je morda nekoliko prenapihnjena, pač pa tudi zato, ker ima ministrica Stojmenova Duh kopico drugih težav in predvsem premalo ali nič vidnih rezultatov. "O njenem delu, sodelovanju s sodelavci in o dosežkih ministrstva za digitalno preobrazbo ne slišimo praktično nič. Slišimo pa, da je delo na ministrstvu slabo organizirano, da je vzdušje slabo, fluktuacija sodelavcev je bila izjemno velika. Vidimo tudi, da je ministrica veliko na službenih poteh, veliko je hvalisanja, a konkretnih rezultatov pa, denimo pri širjenju široko pasovnega omrežja, ne vidimo. Računalniška zgodba je bila seveda slabo načrtovana in še slabše izpeljana," razmišlja Šmajdek.

"Globoka" birokratska država

Lubej pa meni, da je to tipičen primer tragične zgodbe Slovenije kot birokratske države. "Ali res potrebujemo zakon, da razdelimo računalnike socialno ogroženim? Ali nimamo centrov za socialno delo, ki bi s svojimi evidencami in znanjem lahko pomagali? Je treba celoten postopek izpeljati – potrditi zakon na vladi, ga peljati čez državni zbor, kjer lahko državni svet izglasuje veto? Ne bi bilo tega mogoče izpeljati z eno vladno uredbo?" niza retorična vprašanja eno za drugim in doda: "Vse to generira nezadovoljstvo med ljudmi, ker je za vsak ukrep potrebnega toliko časa. Pri nas odločevalci včasih preveč radi komplicirajo tudi zato, da zaščitijo sebe. Na logično vprašanje, zakaj premier Golob še vztraja pri ministrici, pa tudi jaz nisem dobil odgovorov, ko sem se pogovarjal z ljudmi v vladnih krogih."

Sogovorniki v podkastu. Foto: Radio Slovenija
Sogovorniki v podkastu. Foto: Radio Slovenija

Gospodarstvo ne potrebuje svoje politične stranke

V tokratni epizodi tudi o gneči gospodarstvenikov pred političnimi vrati in o tem, da se zdi, da bomo dobili še kakšno stranko, ki bo zagovarjala interese gospodarstva. "Da nobena od strank ne ščiti dovolj gospodarstva, je 'larifari'. V opoziciji dve stranki dobesedno tekmujeta, katera bo bolj prisluhnila interesom gospodarstva," meni Šmajdek. "Razumem, da želijo gospodarstveniki bolj spodbudno in bolj konkurenčno okolje, davčno optimizacijo in predvsem stabilno gospodarsko okolje, a dejstvo je, da SDS in NSi dobesedno tekmujeta, kdo bo večja ekspozitura gospodarskih združenj v parlamentu. Vse preostale stranke z izjemo Levice pa so tako ali tako stranke kapitala ali vsaj kapitalsko močnih ljudi."

Ali se pripravlja teren za Anžeta Logarja, da končno bolj odločno zažene nov politični projekt, se osamosvoji od SDS-a in stopi na politično prizorišče z novo stranko? "Ne vem natančno, kaj je ozadje gospodarskih krogov, ko razmišljajo o svojih strankah, a zdi se mi, da so razmisleki v tej smeri neresni," pa doda Lubej, "Posebej se temu čudim, ker smo imeli kar nekaj neuspešnih vstopov gospodarstvenikov v politiko, začenši z Jankovićem. Še vedno obstaja iluzija, da je država nekaj takega kot podjetje. A to je zelo ozko zastavljena miselnost. Mislim, da s tem le izgubljamo čas."