Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale spoprijeti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. "Vemo, da ima predvsem stranka Levica težave z izdatki za obrambo, a če pogledamo, kako se odvija nakup novih Patrijinih oklepnikov, vidimo, da je Levica kljub svojemu nasprotovanju nabavam orožja to nekako požrla. In mislim, da bo v enem letu prišlo še do kakšnih kompromisov, čeprav je predvolilna kampanja, in da bodo vse stranke, zlasti na levi sredini, skušale glede oboroževanja in doseganja dveh odstotkov BDP-ja za obrambo postavljati neko svojo agendo." Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri je ta teden potekal vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambna oz. vojaška poraba.

Vlada strateško zastavila dvig izdatkov za obrambo

"Uporaba pojma 'odpornost' kaže, da se vlada, pravzaprav ta koalicija, zaveda, kaj je na kocki – da sta to oboroževanje in militarizacija družbe. Vprašanje dodatnih sredstev za obrambo je zanje torej širša družboslovna tema," pove Esih, ki meni, da se vlada zaveda vseh dilem, ki spremljajo pritiske po višanju obrambnih izdatkov, vključno z morebitnimi razhajanji v koaliciji.

Predsednik vlade Robert Golob je po njegovem zelo strateško in zvito zastavil zadeve in spomnil, da je na zadnjem Evropskem svetu sicer potrdil, da bo Slovenija obrambne izdatke višala hitreje, kot je bilo zastavljeno, in da bomo dosegli dva odstotka BDP pred letom 2030, o podrobnostih pa ni povedal nič. "Niti z besedo ni omenil, kdaj, kako in za kaj. In ta debata zdaj traja, akcijski načrt je napovedan za april, ko ga bo predstavil koalicijskim partnerjem in parlamentu. Vse je torej tempirano na junijski vrh Nata v Haagu."

Vojna ali mir

Ko bo Slovenija na naslednjem Natovem vrhunskem zasedanju dala svoje zaveze, bo bolj kot ne ostalo vprašanje implementacije teh dvigov obrambnih izdatkov. Obstaja dilema, ali se oborožujemo za vojno ali za mir, še opozori Šurla in doda: "Z nastopom Donalda Trumpa so se geopolitične razmere bistveno spremenile, ker je sklenil neke vrste zavezništvo s Putinom, kar je porušilo razmerja, kakršna smo do zdaj poznali v svetu. Evropa je bila po drugi svetovni vojni v obrambnem smislu odvisna od ZDA, zdaj pa je dal Trump jasen znak, da se mora postaviti na svoje noge. Evropa že brez tega izginja s svetovnega zemljevida, saj so jo ZDA, Kitajska, zdaj še Rusija pač povsem zasenčile."

Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, ostrih sporih na desnici med Janezom Janšo in Matejem Toninom ter o novih akterjih na politični tržnici; kaj prinašajo na desno sredino Demokrati Anžeta Logarja in kaj bi za levo sredino pomenila aktivacija Vladimirja Prebiliča za parlamentarne volitve.