O tem, ali Trumpova zmaga pomeni manj ali več vojne v Ukrajini, bolj ali manj učinkovit genocid v Gazi ter bolj ali manj intenzivna trgovinska trenja s Kitajsko, je še prezgodaj ocenjevati, pravi komentator Dela in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Brez dvoma pa bo postala vulgarizacija političnega diskurza, ki jo utemeljuje Trump, svetovni proces. Dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar, ki je dan po Trumpovi zmagi od blizu spremljala padec nemške vlade, pove, da je politična nestabilnost največjega evropskega gospodarstva zadnja stvar, ki si jo lahko v Nemčiji in Evropi želimo ob zmagi tako nepredvidljivega politika.

Po vrhovnem sodišču na vrsti ameriška centralna banka?

Kar se zgodi v Ameriki, se prej kot slej zgodi tudi v Evropi, zato lahko tudi na stari celini pričakujemo vse več vulgarizacije in avtokratskih politikov, ki imajo vedno prav in lahko pregnetejo družbene podsisteme sebi v prid. "Zanimiv test bo to, kar se bo zgodilo z neodvisnostjo ameriške centralne banke," pravi Žerdin, saj je v prejšnjem mandatu Trump vložil veliko napora v to, da je po podobi belega evangeličanskega dela volilnega telesa oblikoval ameriško vrhovno sodišče. "S tem je neka zelo radikalna ideologija vstopila v sodno oblast. Ali bo naredil naslednji korak in podrl neodvisnost centralne banke, je naslednja stvar, na katero velja biti pozoren. To utegne imeti pomemben vpliv na mednarodne trgovinske odnose, tako z Evropo kot s Kitajsko."

Negotovost glede prihodnosti vojne v Ukrajini

Sočasno z zmago Trumpa predstavlja šok v Evropi padec nemške vlade, kar je nepovezan dogodek, kajti – kot pove dopisnica RTV-ja iz Nemčije – če bi pri tem obstajala povezava z ZDA, bi morala biti ta, da se, ko je Trump izvoljen, nemška vlada obdrži, ker ob tako nepredvidljivem transatlantskem zavezništvu potrebujemo močne in stabilne vlade v Evropi. Razlog za padec vlade v Berlinu je bilo nestrinjanje kanclerja Scholza in finančnega ministra Lindnerja glede izdatkov in spoštovanja fiskalnega pravila, "Schuldenbremse", ki ne dopušča primanjkljajev v proračunu. Ta pa je med drugim obremenjen tudi s finančno podporo Ukrajini, ki ji je Nemčija pomagala že z 28 milijardami evrov. "Zato je v Nemčiji vse večji odpor proti evropski uradni politiki, ki zahteva zmago v Ukrajini za vsako ceno, vse več je prepričanja, da je nujna diplomatska rešitev," razloži kolegica Derčar. Negotovost glede prihodnosti vojne v Ukrajini seveda prinaša tudi Trump, kajti, kot pojasni komentator Dela, je logika njegovih svetovalcev ta, "da se ZDA iz Ukrajine do določene mere umaknejo, a hkrati z veseljem ponudi svojo oboroževalno industrijo evropskim kupcem in naj to odpeljejo v Ukrajino".

Nerazumevanje dogodka v Amsterdamu

Preprostega recepta za čas, ki prihaja, ni, še doda Žerdin, "neka zgodovinska doba se končuje, brez dvoma razpada svetovni pravni red. V moderni dobi smo navajeni, da zadeve rešujemo prek institucij. Se bomo temu odrekli?" Kolegica Derčar se strinja: "Globalizacija se končuje, začenja se deglobalizacija. Sistem zavor in ravnotežja je v svetu pridobitev liberalizma, kar se zdaj umika deglobalizaciji in iliberalizmu na pohodu."

Vsesplošna vulgarizacija v političnem prostoru postaja standard tudi povsod drugod po zemeljski obli, ki jo med drugim zaznamuje razpad pravnega reda, kar najnazorneje spremljamo v Gazi in Libanonu. In ko smo že pri kriznih žariščih, ne moremo mimo tega, kako se je bližnjevzhodna vojna pred nogometno tekmo med Ajaxom in Maccabijem preselila ne le na ulice Amsterdama, temveč v politično razpravo, saj so politične elite obsodile odzive na odurne provokacije izraelskih navijačev kot – antisemitizem! Odziv političnih elit je bil sramoten, kajti če se nekaj zgodi, je to treba natančno opisati in razumeti, poudari kolega Žerdin. Kaj se je torej zgodilo v Amsterdamu?