Bila je ena od 91 narodnih herojinj, 73 jih je umrlo v drugi svetovni vojni.

Andreana Družina se je rodila v Trstu 26. januarja 1920, vendar je fašistično nasilje njeno družino prisililo k selitvi v Ljubljano, nato pa še v Zagreb. Njen oče je bil krojač, mati pa je bila gospodinja. Družina je bila aktivno nezakonito delovala, njenega očeta pa so ustaši v Zagrebu najprej zaprli, nato pa še obesili, zato je pobegnila nazaj v Ljubljano.

V Ljubljani se je takoj leta 1941 povezala z aktivisti Osvobodilne fronte (OF), leta 1942 je odšla v partizane v Dolomitski odred, nato se je bojevala v Šercerjevi brigadi ter brigadah 7. korpusa in 15. divizije.

V celotnem obdobju svojih partizanskih let je sodelovala v številnih težkih bojih na širšem območju ljubljanske pokrajine in Slovenije. Petkrat je bila ranjena, vendar se je vsakič znova vrnila v bojne enote.

Po vojni je delala v organih za notranje zadeve vse do upokojitve. Živela je v Kopru in Ankaranu. Zaradi odličnega znanja italijanskega jezika je bila zelo vpeta v dogajanje v času tržaškega vprašanja in pozneje tudi ob pripravi osimskih sporazumov. Upokojila se je leta 1964.