Uradni podatki centrov za socialno delo pripisujejo Mariboru slabo polovico od lanskih 685 prisilnih izselitev, kar pa je po njenem mnenju le vrh ledene gore, saj so deložacije zaradi dolgov tako na Štajerskem kot v celotni državi vse bolj vsakodnevni pojav.

Deložacije kot na način življenja
Podatki o zasebnikih, ki večinoma na črno oddajo in nato tudi izseljujejo stanovanja, bi pokazali še veliko bolj grobo, tudi nekajkrat večjo številko. Za veliko prezadolženih posameznikov je postalo menjavanje stanovanj način življenja. “Najame, ne plačuje in nato po izselitvi pusti še stroške računov,” pojasnjuje Frančiška Premzel. Pri tem ne gre nujno za ljudi, ki so zabredli ali so dolgotrajno brezposelni.

Družine tudi z dvema plačama težko preživijo
“Najbolj kruto ljudje doživljajo to, da s svojim delom in zaposlitvijo, ki jo imajo, ne morejo pokriti niti minimalnih stroškov preživetja,” stiske opisujejo v CSD Maribor, ki se skušajo v reševanje težav vključiti že ob prvem neplačilu, saj vsako odlašanje zaradi visokih obresti prinese le še večje težave.

Največ izselitev v Mariboru, sledijo Celje, Ravne na Koroškem in Ptuj
Zaradi dolgov sodni izvršitelji izpraznijo vsak dan najmanj dve stanovanji, saj je bilo lani po nepopolnih podatkih centrov za socialno delo v Sloveniji skupaj najmanj 685 deložacij. Na vprašalnik je odgovorilo 53 ali 85 odstotkov centrov za socialno delo. Izstopajo Celje s 125 prisilnimi izselitvami, Ravne na Koroškem z 46, Ptuj z 22, Ljubljana z vsega enajstimi in nasprotno Maribor s 317.

Od poletja še več izselitev
Podatki o številu deložacij v Mariboru so šokirali tudi direktorico Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Mariboru Tanjo Vindiš Furman. V medobčinskem skladu oddajo 2.137 neprofitnih stanovanj, lani so izvedli 25 deložacij. Ugotavljajo, da najemnine ne plačuje redno že vsak četrti najemnik in da jim skupaj dolgujejo že 1,5 milijona evrov. Tudi zato po uveljavitvi sprememb zakonodaje od avgusta naprej pričakujejo še več deložacij.

"V bistvu pričakujemo še več izselitev, saj začne veljati zakon o izvršbi in zavarovanju," pojasnjuje direktorica sklada Tanja Vindiš Furman. Medtem ko so se zdaj lahko pogajali z najemniki o delnem plačilu, bodo morali po njenih besedah izselitev od avgusta izvesti v enem letu od začetka postopka. "Ljudje bodo prej pristali na cesti, saj vemo, da je socialna slika Maribora že tako slaba," pojasnjuje Tanja Vindiš Furman.

Republiški stanovanjski sklad se ni odločil za sodelovanje

Po neuradnih podatkih in nepreverljivih navedbah je najpogostejši lastnik stanovanj, iz katerih prisilno izseljujejo najbolj ranljive in zadolžene, prav Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS). Čeprav smo jih v ponedeljek popoldne prosili za podatke o deložacijah iz stanovanj v lasti sklada v zadnjih letih in kratko izjavo oziroma komentar na to temo, odgovora nismo prejeli.

Po dodatni prošnji za pojasnila so nam posredovali zahtevo "za vprašanja ali pojasnila, ki bi se navezovala na vašo telefonsko podano izjavo o tem, da so v Mariboru za vse v zvezi z deložacijami okrivili SSRS, ter za konkretno izjavo, ki ste jo pridobili od izjavodajalca iz Maribora. Po prejemu le-teh se bomo odločili o sodelovanju."

Jure Brankovič, Tarča