V razpravi komisije se je pokazalo, da so člani naklonjeni temu, da se ustava spremeni glede postopkov imenovanja vlade, ni pa bilo soglasja glede podpore predlogu SDS-a, ki bi okrepil vlogo premierja pri imenovanju vlade, ali predlogu delovne skupine, ki bi pri imenovanju vlade okrepil vlogo predsednika.

Nekateri poslanci so delili mnenje, da bi lahko v tej fazi podprli predlog SDS-a, v nadaljnjem postopku pa bi ga zamenjali s predlogom strokovne skupine, vendar enotnega mnenja o tem ni bilo. Predsednik ustavne komisije DZ-ja Milan Brglez je zato sejo prekinil, saj se poslanci zavedajo, da v primeru zavrnitve predloga v tem mandatu sprememb ustave glede imenovanja vlade ne morejo več obravnavati.

Jože Tanko iz SDS-a je dejal, da lahko komisija glasuje le o tem, da DZ-ju predlaga, naj začne postopek za spremembo ustave, kot to predlaga SDS. Če takšen sklep izglasuje, po mnenju Tanka no ne pomeni, da podpira tudi predlog strokovne skupine.

Kdo bo razreševal ministre?
V SDS-u predlagajo, da se ustava spremeni tako, da bi DZ, ko bi odločal o predsedniku vlade, istočasno odločal tudi o listi kandidatov za ministre. Predlagajo tudi, da bi premier dobil možnost, da sam razrešuje ministre in imenuje nove, vendar največ eno tretjino.

Strokovna skupina, ki jo je ustavna komisija imenovala, da o predlogu poda svoje mnenje, je ocenila, da bi bilo postopek za začetek sprememb ustave sicer treba podpreti, ker sedanja ureditev ni dobra, a pri tem ne podpirajo predloga SDS-a, pač pa so podali svoj predlog, je pojasnil koordinator strokovne skupine Janez Pogorelc.

Po mnenju strokovne skupine bi ministre na predlog premierja imenoval in razreševal predsednik republike, pri čemer bi bila njegova vloga zgolj formalna in bi lahko kandidata zavrnil le, če ta ne bi izpolnjeval formalnih pogojev.

"Predsednik republike kot fikus"
Branko Grims iz SDS-a je takšnemu predlogu oporekal: "Naš namen je bil, da bi poenostavili imenovanje vlade in povečali odgovornost ministrov do premiera. To, kar predlaga strokovna skupina, pa je nekaj povsem drugega. Pomeni dokončen korak k smeri predsedniškega sistema".

"Zato menimo, da bi morali s postopkom spreminjanja ustave nadaljevati, a le ob pogoju, da bomo iskali kompromis med predlogom SDS in predlogom strokovne skupine," je dejala Simona Kustec Lipicer iz SMC-ja.

V SD-ju se ne strinjajo s SDS-om in strokovno skupino, da je trenutni postopek imenovanja vlade tako velik problem, in začetka postopka za spremembo ustave ne bodo podprli, je dejal Matjaž Han.

"Čas je, da razmislimo, da predsedniku države končno damo pristojnosti, ki bi mu jih morali dati že ob sprejemanju ustave. Kako zmotno je bilo, da se je položaj predsednika republike uredil tako, da se ga voli neposredno na volitvah, v resnici pa se je iz njega naredilo fikus," je opozoril Jani Möderndorfer iz ZaAB-ja.

Predlogi sprememb ustave
Ustavna komisija je v nadaljevanju prve redne seje razpravljala o predlogu za začetek postopka za spremembo ustave, s katerim je poslanska skupina SDS-a septembra lani predlagala, da bi do ene tretjine ministrov te lahko imenoval in razrešil predsednik vlade sam. Predlog strokovne skupine je, naj ministre na predlog premierja imenuje in razrešuje predsednik republike, kar v SDS-u zavračajo.

Če bi predlog dobil podporo vsaj 60 poslancev, bi lahko o predlogu za začetek postopka za spremembo ustave glasovali že danes, je pojasnil predsednik DZ-ja Milan Brglez.

Pri predlogu za začetek postopka za dopolnitev ustave, s katerim bi skupina poslancev v ustavi natančneje opredelila financiranje javnega in zasebnega šolstva, je pričakovati poziv poslanskim skupinam, naj predlagajo kandidate v strokovno skupino. Dvotretjinska podpora za začetek postopka obstaja, je povedal Brglez. Podpora vsebini pa je še negotova.

Pričakovati je tudi poziv poslanskim skupinam k predlogu kandidatov za strokovno skupino, ki bo proučila predlog za začetek postopka za spremembo ustave, s katerim bi vodo in dostop do nje določili kot splošno in temeljno ustavno pravico.