Predsednik sveta LDS-a Aleš Gulič je na novinarski konferenci pojasnil, da so v njegovi stranki od same napovedi ustavne obtožbe zoper predsednika republike Danila Türka prepričani, da za to ustavno obtožbo ni nobenih pravnih niti pravih razlogov. Zato ustavne obtožbe ne bodo podprli.

"Ustavna obtožba je zelo resen, preresen inštrument, da bi se zlorabljal za lastno promocijo in diskreditacijo inštituta predsednika države," je dejal Gulič, ki je izrazil mnenje, da lahko predsednik države po svoji vesti podeli priznanje in da ne potrebuje soglasja ne koalicije, ne opozicije ne kogar koli drugega. "Je suveren pri tem, a seveda tudi odgovoren. Ima pa vsak državljan ali skupina državljanov pravico, da se s tem strinja ali ne," je pojasnil.

Po Guličevih besedah ima LDS jasno stališče do vloge Tomaža Ertla v akciji Sever, "ki je pomagala vzpostaviti temelje naše neodvisnosti". "V LDS-u ne želimo presojati, ali je imel Türk pri tem odlikovanju prav ali ne. O Ertlu pa je treba imeti pred očmi celoto, tako njegovo pozitivno vlogo konec osemdesetih kot tudi to, da je bil eden pomembnejših akterjev nekdanjega nedemokratičnega režima."

Na novinarsko vprašanje, ali bi sam podelil odlikovanje Ertlu, je Gulič odgovoril, da ne, pri čemer Türku ne odreka te pravice.

"Želja po ustvarjanju izrednih razmer"
Generalni sekretar LDS-a Uroš Petohleb je prepričan, da se za vložitvijo ustavne obtožbe skriva želja po medijski pozornosti in ustvarjanju izrednih razmer. Pri tem je spomnil na napovedi o "vroči pomladi" in "srečanja na ulicih in trgih". Zato Petohleb meni, da je opozicija zlorabila ustavno obtožbo in da je ta ustavna obtožba zloraba ustave. Zdi se mu pa, da je primerno, da predsednik države prisostvuje razpravi o ustavni obtožbi.

IJP: Türk omalovaževal
Inštitut Jožeta Pučnika (IJP) v sporočilu za javnost poudarja, da je Türk z odlikovanjem "omalovaževal delo vseh tistih, ki so, v nasprotju z Tomažem Ertlom, verjeli v demokracijo, evropske vrednote, človekove pravice in samostojno slovensko državo". Tako ne razumejo sprenevedanja tistih, ki se ne ozirajo na zgodovinska dejstva in dokumente, ki pričajo o vlogi Ertla v tem času, trdijo na inštitutu in dodajajo, da vse to dokazuje, da Slovenija ni in očitno še dolgo ne bo pravna država.

Obenem po mnenju sodelavcev inštituta taka dejanja skupaj s predlogi o poimenovanju Titove ceste in podobnimi idejami vse bolj odmevajo tudi v demokratičnem svetu, kjer tega preprosto ne morejo razumeti. "Spoštovanje človekovih pravic predstavlja bistvo vsake demokratične družbe, kar v svojih govorih večkrat ponavlja tudi predsednik republike. Le da to očitno v primeru odlikovanja Ertla ne drži," še pojasnjujejo na inštitutu.

"Ertl ščitil nedemokratično oblast"
Na inštitutu, ki nosi naslov po nekdanjem oporečniku in predsedniku Demosa, so tudi prepričani, da "Ertl ni poskrbel za varnost v smislu varovanja človekovih pravic in utrjevanja demokracije, ampak je kot načelnik Službe državne varnosti in republiški sekretar za notranje zadeve odobril uporabo posebnih metod in sredstev za zaščito nedemokratične oblasti in proti ljudem". "S tem je sistematično kršil človekove pravice in uporabil vsa sredstva, da bi se procesi demokratizacije zaustavili."