Ustavno sodišče (US) je odločbo v sporu o dopustnosti referenduma - predlagatelja referenduma sta bila Metka Zevnik in Aleš Primc - sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovale sodnice Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat, ki so podale tudi odklonilna ločena mnenja. Pritrdilna ločena mnenja so dali sodnica Marta Klampfer in sodniki Miroslav Mozetič, Ernest Petrič in Jan Zobec. Za sodnika Mitjo Deisingerja na US-ju niso napisali, kako je glasoval.

Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali v Koaliciji za otroke gre, Metka Zevnik je povedala, da je vesela, ker je "ustavno sodišče odločilo v prid ljudi in ne elite". Državni zbor je po njenem mnenju nasilno prekinil zbiranje podpisov in ljudem vzel glas, ustavno sodišče pa jim ga je vrnilo.

Napovedala je, da bodo podpise zbirali še naprej, pripravljajo se tudi na kampanjo, s katero želijo doseči čim več ljudi. Sodelovanja Rimskokatoliške cerkve ni izključila, saj so "RKC ljudje, ljudje pa so verniki, vernikov pa v tej državi ni malo". Dodala je, da gredo na referendum zato, da zmagajo: "Pot poznamo, voljo in pogum imamo."

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak pa odločitev US-ja o referendumu o zakonu o zakonski zvezi obžaluje, a jo je treba spoštovati. Kljub temu občuti določen strah, da bi razprava ob referendumu poglabljala nestrpnost ter odpirala ene in iste teme. "Zato bomo morali vsi v kampanji paziti, da ne bo sovražnega govora in nestrpnosti," je poudarila.

AI in Legebitra odločitev ustavnega sodišča obžalujeta
Na odločitev ustavnega sodišča se je odzval tudi Amnesty International (AI), kjer obžalujejo, da se je izenačitev istospolnih parov z raznospolnimi odložila. "Odrekanje enakopravnega civilnega priznanja istospolnih razmerij številnim preprečuje uživanje vrste drugih pravic. Poleg tega pa istospolna razmerja stigmatizira na način, ki lahko podžiga diskriminacijo in druge zlorabe človekovih pravic ljudi na podlagi njihove spolne usmeritve ali spolne identitete," so še zapisali.

Ustavno sodišče po mnenju Društva informacijski center Legebitre nadaljuje tradicijo diskriminacije istospolno usmerjenih. "Globoko smo razočarani nad odločitvijo Ustavnega sodišča, ki 90. člen slovenske ustave razlaga tako, da ne prepoveduje referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razen če teh protiustavnosti ni prepoznalo ustavno sodišče samo," je povedal Miha Lobnik iz Legebitre. Dodal je, da jih skrbi tudi nadaljnje dogajanje, ki ga ta odločba omogoča, "saj se z njo sponzorira referendumska kampanja, naravnana proti istospolno usmerjenim, ko bosta nestrpnost in utemeljevanje diskriminacije zavzela glavno besedo v slovenskem prostoru".

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je sicer poudarila, da v uradu varuha vedno spoštujejo odločitve ustavnega sodišča, vendar je ocenila, da je težko, ko o manjšini odloča večina.

NSi poziva na referendum
Odločitev je bila pričakovana, menijo v NSi-ju. Zakon je namreč po njihovem mnenju temeljito posegel in spremenil opredelitev zakonske zveze in posledično odprl možnost posvojitve otrok istospolnim skupnostim.

"Skladno s temeljnim programom stranka NSi nasprotuje možnosti, da bi istospolne partnerske skupnosti posvajale otroke. Državljane in državljanke pozivamo, da se referenduma udeležijo. Zakonska zveza med možem in ženo je zveza, ki omogoča rojevanje otrok in ustvarjanje družine," so zapisali.

SDS: Mavrična koalicija dobila klofuto
Z odločitvijo so zadovoljni tudi v SDS-u, poslanka Jelka Godec je povedala, da je široka mavrična koalicija dobila klofuto ustavnega sodišča. Godčeva je spomnila, da so v SDS-u ves čas trdili, da zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni protiustaven ter da zakonska zveza in posvojitev otrok nista človekovi pravici.

ZL: Odločitev sodišča na trhlih temeljih
Nasprotno pa menijo v ZL-ju, kjer ocenjujejo, da je bila odločitev sprejeta na trhlih temeljih. Poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec je izpostavil, da je bila določitev sprejeta s preglasovanjem, ustavni sodniki pa o tem vprašanju niso odločili vsebinsko.

Opozoril je na nenavaden položaj, saj je ustavno sodišče že dvakrat ugotovilo protiustavnost zakonodaje in diskriminacijo istospolnih, hkrati pa so že dvakrat dovolili referendum o predlogih, ki "ohranjajo to diskriminacijo".

SD: Gonja proti drugačnosti traja predolgo
Razočarani nad odločitvijo ustavnega sodišča so tudi v SD-ju, kjer opozarjajo, da bi uveljavitev zakona prinesla izenačenje pravic raznospolnih in istospolnih parov. Dodali so, da že "predlogo traja ta gonja proti drugačnosti, to zanikanje enakopravnosti, odrekanje neodtujljive svobode posameznika in kršenje v ustavi zapisanih pravic", saj so ravno človekove pravice temelj družbe. Napovedan referendum po mnenju SD-ja pomeni nazadovanje države na področju spoštovanja človekovih pravic. Odločno pa tudi nasprotujejo tistim, "ki s terjanjem lažne pravičnosti kličejo po mračnjaštvu".

Möderndorfer: To bo na široko odprlo vrata nestrpnosti
"Upamo, da bomo skladno z ustavo odločili na referendumu, če že ustavno sodišče tega ni bilo sposobno," pa so se na odločitev US-ja odzvali v stranki ZaAB, ki jo vodi Alenka Bratušek.

Nepovezani poslanec Jani Möderndorfer je medtem v pisni izjavi za medije odločitev ustavnega sodišča označil za "popolnoma nerazumno". Hkrati je opozoril, da je odločitev v času, ko se Slovenija spopada še z begunsko krizo, "na široko odprla vrata ne zgolj homofobiji, temveč tudi spodbujanju k neenakopravnosti, nestrpnosti do drugačnih in tujcev oziroma beguncev".

Referendum je bil zavrnjen konec marca
Ustavno sodišče sicer ni presojalo ustavne skladnosti (še) veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prav tako tudi ne ustavne skladnosti novele, o kateri naj bi se izvedel zakonodajni referendum, ampak le o sporu med DZ-jem in predlagateljema referenduma, in sicer glede vprašanja, ali je referendum o noveli dopusten, so zapisali v sporočilu.

DZ je 3. marca sprejel novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami raznospolnih parov, vendar pa zaradi postopka za razpis referenduma, ki ga je začela civilna pobuda Za otroke gre, ni začela veljati.

26. marca so poslanci zavrnili razpis referenduma o noveli z utemeljitvijo, da se referendumska pobuda nanaša na zakon, za katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten. Koalicija Za otroke gre je nato vložila ustavno pritožbo zoper sklep DZ-ja. V njej so predlagali odpravo sklepa in dopustitev referenduma.