Po mnenju ustavnega sodišča niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču, po katerem sme zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice.

Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Špelca Mežnar in Dunja Jadek Pensa. Sodnica Mežnarjeva je dala odklonilno ločeno mnenje, sodnik Klemen Jaklič pa pritrdilno ločeno mnenje.

Pobudnik Igor Vuksanovič iz Ljubljane je izpodbijal pred kratkim sprejeti ukrep vlade o omejitvi gibanja med 21. in 6. uro, s katerim želi vlada preprečiti nadaljnje širjenje bolezni. Pobudnik zatrjuje, da naj bi bil takšen ukrep nesorazmeren, ker naj bi kljub izjemam in omejenosti trajanja na noč predstavljal ne le omejitev gibanja, ampak že kar množičen odvzem osebne svobode oziroma nekakšen hišni pripor.

Zatrjuje, da je protiustaven tudi del zakona o nalezljivih boleznih, po katerem vlada lahko sprejme ukrepe za omejitev gibanja, da prepreči širjenje nalezljivih bolezni. Taka pravna podlaga se mu zdi preveč nedoločna.

Vlada pa je v svojem mnenju navedla, da zakon o nalezljivih boleznih in odlok, s katerim je omejila gibanje v nočnih urah, nista v neskladju z ustavo. Preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni je v ustavi našteto med cilji, zaradi katerih je z zakonom dopustno omejiti svobodo gibanja in pravico do zbiranja.

Sodnik Jaklič je v pritrdilnem ločenem mnenju navedel, da je pobudnik Vuksanovič zaposlen kot svetovalec na ustavnem sodišču in je torej eden od akterjev znotraj procesa institucije, katere ustavna naloga je presojanje in ne vlaganje neposrednih pobud.

Svetovalec na ustavnem sodišču je po Jakličevih besedah podobno kot sodnice in sodniki zavezan varovati zunanji videz nepristranskosti sodišča. Ta zunanji videz pa je "neizogibno poteptan", če bi akterjem znotraj procesa presoje na ustavnem sodišču "kar počez in kot pravilo priznali pravni interes tudi za vlaganje neposrednih abstraktnih pobud", je poudaril.

Sodnica Mežnarjeva, ki večinskega sklepa kolegic in kolegov ni mogla podpreti, pa se je zavzemala za začasno ureditev, s katero bi ustavno sodišče uravnotežilo škodljive posledice epidemije na eni strani in "množičnega kolektivnega posega v osebno svobodo prebivalcev Slovenije na drugi strani". Po njeni oceni je izpodbijana policijska ura protiustaven ukrep, saj brez zakonske podlage posega v osebno svobodo.

Policijska ura bi svoj delež k omejevanju škodljivih posledic epidemije prispevala tudi, če bi ustavno sodišče z začasno odredbo kot dodatno, a ključno izjemo uvedlo dopustnost gibanja na javnih površinah za namene rekreacije in sprehodov, je navedla v odklonilnem ločenem mnenju.