ugotovili, da zakon ne določa metod vrednotenja nepremičnin. Za leto 2014 bo tako ostalo v veljavi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Ustavni sodniki so odločitev o razveljavitvi davka na nepremičnine sprejeli soglasno, štirje izmed njih pa so tudi podali pritrdilna ločena mnenja.

Kot razloge za zavrnitev zakona so ustavni sodniki med drugim navedli, da zakonska ureditev modelov vrednotenja nepremičnin pravnega položaja davčnega zavezanca ne ureja dovolj jasno.

Zakonodajalec ni izkazal razumnih razlogov za določanje različnih davčnih stopenj za rezidenčne stanovanjske nepremičnine v primerjavi z nerezidenčnimi ter za energetske nepremičnine v primerjavi z drugimi poslovnimi in industrijskimi nepremičninami. Zakon zagotavlja le navidezno pravico do pritožbe zoper posplošeno tržno vrednost nepremičnine. Zato je zakon v nasprotju z ustavo.

Pretežni del davka bi moral pripasti občinam
Podobno je v nasprotju z ustavo, kar se tiče občin in sredstev, ki naj bi jih te dobile od nepremičninskega davka. Ustavno sodišče namreč meni, da bi moral pretežni del zbranih sredstev iz davka na nepremičnine pripasti občinam.

V prehodnem obdobju naj bi bila sredstva iz davka na nepremičnine občinam le dodeljena, saj bi prihodki iz tega davka v celoti pripadli državnemu proračunu. Taka ureditev bi povzročila odvisnost občin od državnega proračuna, kar seveda ni skladno z ustavno zagotovljeno finančno avtonomijo občin.

Bratuškova ne bo odstopila zaradi napak Janševe vlade
Bratuškova je po poročanju TV Slovenija v prvem odzivu povedala, da morajo odločbo ustavnega sodišča še preučiti, vendar jo bodo vsekakor spoštovali. Za model vrednotenja nepremičnin, ki je bil sprejet leta 2006, v času prve Janševe vlade, pa ne namerava prevzeti odgovornosti in o odstopu ne razmišlja.

Vlada je namreč verjela, da je bila metodologija zakona takšna, da je lahko vrednost nepremičnin osnova za izračun davka. "Očitno ima naša vlada to smolo, da mora neprestano reševati probleme, ki so se zgodili v preteklosti," je dejala predsednica vlade. Če bi vedeli, da je težava v modelu množičnega vrednotenja, bi bile namreč tudi odločitve aktualne vlade lahko drugačne, je pojasnila.

Nove rešitve bodo "bistveno bolj boleče"
Premierka je opozorila, da imajo takšen zakon skoraj vse države EU-ja. Vlada ima v načrtu nekaj rešitev, vendar bodo te "bistveno bolj boleče za naše državljanke in državljane" ter manj pravične, kot bi bil davek na nepremičnine, je dejala premierka. Te načrte bodo najprej preučili v okviru koalicije oziroma vlade, nato pa jih bodo predstavili javnosti, je dejala.

Bratuškova je še dejala, da so postopki v zvezi z uvajanjem nepremičninskega davka državljane do danes stali že 20 milijonov evrov. "Ne vem, kako bomo ljudem razložili, da smo 20 milijonov evrov vložili v nekaj popolnoma napačnega," je dejala. Državljane, ki se jim tudi opravičuje, pa je pozvala, naj uredijo evidence do konca.

Ponovna odmera nadomestila za stavbna zemljišča
Ustavno sodišče je še odločilo, da pristojni organi za leto 2014 odmerijo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest od 1. aprila dalje v celoletni višini. Obveznost plačevanja davka na premoženje nastopi s 1. aprilom.

Resne posledice za javne finance
Odločitev ustavnega sodišča bo verjetno imela resne posledice za javne finance. Nepremičninski davek je bil eden ključnih javnofinančnih ukrepov v tem letu. Vlada si je od davka sprva obetala okoli 400 milijonov evrov, približno 200 milijonov evrov za proračun in 200 milijonov evrov za občine. Po nekaterih spremembah v zadnjem času je bila zadnja ocena skupnega izkupička od davka okoli 330 milijonov evrov.