Kot so v obrazložitvi spomnili ustavni sodniki, je DZ nedopustnost referenduma o protikoronskem zakonu utemeljil s tem, da gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave, torej za zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ustavno sodišče je tako presojalo, ali gre pri omenjeni določbi za nujni ukrep za odpravo posledic naravne nesreče.

DZ in vlada bi po navedbah ustavnega sodišča morala utemeljiti, da gre v konkretnem primeru za zakon o nujnih ukrepih, pri čemer morajo razlogi v bistvenem izhajati že iz sklepa o nedopustnosti referenduma. Vendar pa v tem primeru po njihovi presoji ta zahteva ni bila izpolnjena. Vpliva epidemije na možnost izpolnjevanja strožjih pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda namreč vlada in DZ nista izkazala oziroma razumno utemeljila, so navedli.

Zato je ustavno sodišče že iz tega razloga ugotovilo neskladje omenjenega člena protikoronskega zakona z ustavo in ga razveljavilo. Ustavno sodišče je določilo tudi način izvršitve svoje odločitve. Odločilo je, da Nakvis pri obstoječih visokošolskih zavodih izpolnjevanje strožjih pogojev preveri pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda po uveljavitvi novele. Odločbo je ustavno sodišče sprejelo soglasno, sodnik Klemen Jaklič je dodal pritrdilno ločeno mnenje.

Nova univerza: Zaradi odločitve ustavnega sodišča ničesar ne izgubimo

V opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica in SAB odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo, saj so omenjenemu zakonskemu členu nasprotovali že v času sprejemanja protikoronskega zakona. Vladi so tedaj očitali, da želi epidemijo izkoristiti za uveljavljanje zasebnih interesov posameznikov blizu SDS-a oz. da je bila določba pisana po meri Nove univerze. Na Novi univerzi so ob očitkih zatrdili, da niso nikdar imeli in nimajo nikakršnih težav v povezavi z institucionalno akreditacijo univerze in svojih članic ter njihovih študijskih programov. O odločitvi ustavnega sodišča pa so dejali, da Nova univerza zaradi nje ničesar ne izgubi, saj v skladu z zakonom o visokem šolstvu izpolnjuje vse pogoje za reakreditacijo. Za tri javne univerze pa odločitev pomeni nadaljevanje že začetih akreditacijskih postopkov.

Pozivi ministrici, naj "vendarle odstopi"

Nihče ne sme zlorabljati epidemije za uveljavljanje lastnih interesov, so v komentarju odločitve ustavnih sodnikov navedli v LMŠ-ju in poudarili, da to velja tako za vlado "kot tudi za posameznike blizu SDS-a", ki da so z željo po podaljšanju akreditacij pred sprejetjem šestega protikoronskega zakona obiskali ministrico za izobraževanje Simono Kustec.

Spomnili so, da so v LMŠ-ju omenjenemu členu nasprotovali in ves čas opozarjali, da nikakor ne sodi v interventno zakonodajo. Zato v LMŠ-ju ministrico Kustec pozivajo, naj "vsaj tokrat prevzame odgovornost in vendarle odstopi". Opozorili so še, da je ustavno sodišče člen razveljavilo, ker je presodilo, da ne gre za ukrep, nujen za odpravo posledic naravne nesreče. Takih "kukavičjih jajc" pa je v protikoronskih zakonih po njihovih navedbah še veliko.

Ustavno sodišče je soglasno pritrdilo pogledom SD-ja, da epidemije ni dopustno izkoriščati za uveljavljanje zasebnih interesov posameznikov blizu SDS-a, je ocenil tudi podpredsednik SD-ja in nekdanji šolski minister Jernej Pikalo.

Ustavno sodišče je po mnenju Pikala pritrdilo članom pristojnega odbora DZ-ja, ki so ministrico Kustec in vlado opozarjali, da "takšne določbe s tako vsebino ne sodijo v protikoronski zakon". Tudi v SD-ju zato pozivajo ministrico, da prevzame odgovornost in odstopi.

Kordiš: Gre za neko obliko legalizirane korupcije

"Ustavno sodišče je ugotovilo to, kar smo v osnovi vsi že vedeli," pa je odločitev v izjavi za medije komentiral poslanec Levice Miha Kordiš.

Preskakovanje akreditacije v protikoronskem zakonu je bilo po njegovih besedah "pisano po meri" Nove univerze. "Ne gre za nikakršen ukrep proti epidemiji covida-19, kvečjemu za neko obliko legalizirane korupcije," je pripomnil.

Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da iz vrst njihove stranke prihaja pobudnik ustavne presoje, nekdanji rektor mariborske univerze Danijel Rebolj, ki je na listi Levice tudi kandidiral na zadnjih evropskih volitvah.

V SAB-u odločitev ustavnih sodnikov prav tako pozdravljajo. Ukrep je bil po njihovem mnenju "uzakonjen za prijatelja največje koalicijske stranke, katerega univerza pogojev za podaljšanje delovanja ni izpolnjevala". Kot so spomnili, so že v času sprejemanja takšni rešitvi ostro nasprotovali, saj zagovarjajo močno in kakovostno javno šolstvo. Zanj se je v odločbi zavzelo tudi ustavno sodišče in odločilo proti sistemski korupciji.

Vlada izkorišča zahtevno stanje

V zapisu na Facebooku se je na presojo ustavnega sodišča odzval tudi njen pobudnik Rebolj, ki je ocenil, da je sodišče s tem zaustavilo poskus, da se izsilijo privilegiji za izbrane visokošolske institucije, in to z nižanjem meril kakovosti, ki imajo izjemen vpliv na prihodnost naše družbe in države.

Ustavno sodišče je tako "podprlo sistem, ki smo ga strpno in skrbno gradili več let z namenom izboljševanja kakovosti in verodostojnosti našega visokega šolstva", je zapisal nekdanji rektor mariborske univerze.

Kot je še zapisal, pa ga žalosti, da vlada zahtevno stanje izkorišča za podtikanje nepravičnih, nerelevantnih in protiustavnih členov v interventne zakone in da večina v DZ-ju takšne zakone podpre.

Zadovoljstvo v Nakvisu

Pri nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu so z odločitvijo ustavnega sodišča glede podaljšanja akreditacij visokošolskih zavodov zadovoljni, zlasti zato, ker je ustavno sodišče v zadevi sprejelo dokončno odločitev. S tem je namreč prenehala veljati začasna, ki je določala, da se do odločitve ustavnega sodišča prekinejo vsi akreditacijski postopki visokošolskih zavodov.

Začasna odločitev je Nakvisu povzročala nemalo organizacijskih težav, saj trenutno potekajo postopki podaljšanja akreditacije 15 visokošolskih zavodov, med drugim tudi postopki podaljšanja akreditacije petih univerz: Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in Nove univerze.

Vsebinsko presoje ustavnih sodnikov niso komentirali, vendar so opozorili, da so že ob sprejemanju šestega protikoronskega zakona opozorili, da zakon o visokem šolstvu ne ureja položaja študentov ob prenehanju akreditacije visokošolskega zavoda.

V ta namen so pripravili osnutek zakona o kakovosti v visokem šolstvu, ki to problematiko razrešuje. Osnutek novega zakona so prejšnji mesec predstavili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in je v postopku usklajevanja, so še pojasnili pri Nakvisu.

Opozorila o nepovezanosti ukrepa z epidemijo

Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni, strožji pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije.

Zaradi epidemije pa je novembra sprejeti šesti protikoronski zakon ta rok podaljšal in določil, da morajo visokošolski zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati ob drugem podaljšanju akreditacije. V skladu z novelo mora sicer visokošolski zavod pri Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu odločbo o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda pridobiti najmanj vsakih pet let.

Zahtevo za oceno ustavnosti te določbe je nekdanji rektor mariborske univerze Danijel Rebolj sprožil, ker je ocenil, da je do spremembe v protikoronskem zakonu prišlo brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic epidemije.

Ustavno sodišče je januarja letos sporočilo, da je člen o podaljševanju akreditacij do končne odločitve zadržalo, danes pa, da ga razveljavlja.