Zahtevo po javni objavi podatkov o slabih posojilih podržavljenih bank vsebuje novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo je DZ sprejel junija.

V njej je zapisano, da morata podržavljena NLB in NKBM te podatke po stanju na presečni datum 20. december 2013 objaviti do 19. oktobra. Za slaba posojila, ki so bila prenesena na DUTB, je bila zahteva po javnosti podatkov vpisana že v novelo zakona iz aprila letos.

BS: To je nesprejemljiva zahteva
Ustavno sodišče je presojo ustavnosti omenjenega zakona začelo na pobudo Banke Slovenije (BS), ki se ji zdi razkritje celotnih posojilnih map, prenesenih na DUTB, popolnoma nesprejemljivo.

BS je opozoril, da razkrite posojilne mape vsebujejo poslovne skrivnosti dolžnikov, kar zmanjšuje verjetnost njihovega uspešnega prestrukturiranja. V neskladju z ustavo pa naj bi bilo tudi to, da dolžniki nimajo pravnega sredstva zoper napačno uvrstitev na seznam neplačnikov.

BS-ju so sledile nove pobude
Zahteve za ustavno presojo je vložilo še več pobudnikov, med njimi tudi NLB in NKBM, ki sta opozorila, da ju novi zakon postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi s konkurenco, saj naj bi se jima s tem okrnila zaupnost bančnega poslovanja in odnosa s komitenti.

Po mnenju pobudnikov zahteve za presojo ustavnosti bi javna objava teh podatkov imela nepopravljive škodljive posledice, saj bi banke lahko z objavo podatkov na spletnih straneh izgubile zaupanje, nepopravljive pa bi bile posledice javne objave tudi glede posojilojemalcev (škodo naj bi povzročila njihovemu ugledu in dobremu imenu) in članov organov bank (prizadeto naj bi bilo njihovo osebno dostojanstvo).

Ustavni sodniki so predlogu pobudnikov, naj do končne odločitve zadržijo izvajanje izpodbijanih določb zakona, sledili soglasno. Zadevo bodo obravnavali absolutno prednostno, so zapisali v danes objavljenem sklepu.

Podobnega mnenja je tudi vlada
Nova vlada prav tako meni, da za javno objavo informacij o slabih posojilih, ki niso bila prenesena na slabo banko, sploh ne obstaja javni interes. Njihovo razkritje bi pripeljalo do kršitve zaupnosti bančnega poslovanja, ki pa je prvi postulat delovanja banke.

Vlada je prav tako presodila, da škodljivih posledic javne objave pozneje ne bi bilo več mogoče popraviti, saj bi bila s trenutkom, ko banka objavi informacije na spletu, javnost s podatki nepovratno seznanjena. Temu je pritrdilo tudi ustavno sodišče, ki je menilo, da bi bile posledice javne objave podatkov o slabih posojilih hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje njegovega izvajanja.

Če se izpodbijane določbe v nadaljnjem postopku ne bodo izkazale za protiustavne, pa bo lahko do objave podatkov vseeno prišlo, le da z določenim časovnim zamikom.

Zadržan tudi zakon o sodnih taksah
Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo tudi izvajanje dela zakona o sodnih taksah. Gre za določbo, ki ne omogoča, da bi sodišče stranko oprostilo plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v primerih, ko bi bila zaradi plačila takse bistveno zmanjšana njena sredstva za preživljanje, pa čeprav ne prejema socialne pomoči.

Zakon o sodnih taksah v svojem 11. členu predvideva, da lahko sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če ta prejema denarno socialno pomoč. Ustavno sodišče pa je že junija ugotovilo, da je zakon neustaven in da morajo sodišča stranke v celoti oprostiti plačila sodnih taks tudi takrat, ko ne prejemajo socialne pomoči, a bi bile do nje upravičene, če bi zanjo zaprosile.

Mariborsko višje sodišče pa je dodatno menilo, da bi zakon moral sodiščem dopuščati oprostitev takse v celoti tudi takrat, ko stranka sicer ne izpolnjuje pogojev za prejemanje denarne socialne pomoči, a je v takem socialnem stanju, da bi plačilo takse bistveno vplivalo na njihova sredstva za preživljanje. Zgolj delna oprostitev ali odložitev plačila ali pa možnost obročnega odplačevanja v teh primerih po njihovem mnenju nista dovolj.

Presoje volitev po pošti ne bo
Ustavno sodišče je tudi zavrglo zahtevo 35 poslank in poslancev PS-ja, SD-ja, DL-ja in DeSUS-a za oceno ustavnosti zakonske ureditev glasovanja na volitvah v DZ po pošti za volivce s stalnim prebivališčem v tujini.

Skupina poslancev s prvopodpisano Ljubico Jelušič (SD) je takrat ocenjevala, da je protiustavno, da morajo državni organi volivcem s stalnim prebivališčem v tujini poslati volilno gradivo brez preverjanja obstoja volilne pravice in naslova stalnega prebivališča.

S tem je po njihovem mnenju ogrožena preglednost volitev in enakost volilne pravice drugih volivcev ter enakost volivcev pred zakonom.

Z nastopom novega sklica DZ-ja pa so ti poslanci izgubili zakonsko podeljeno sposobnost biti predlagatelj postopka pred ustavnim sodiščem.