Pravno-informacijski center nevladnih organizacij je na novinarski konferenci predstavil sklepne ugotovitve projekta REACT - ukrepajmo proti nasilju v družini.

Koordinatorka projekta Katarina Bervar Strnad je pojasnila, da je namen projekta dvig ozaveščenosti, znanja in senzibilnosti pri obravnavi nasilja v družini, predvsem med pravniki, sodniki in tožilci, ter krepitev možnosti nevladnih organizacij, da se učinkovito vključujejo v podporni sistem žrtvam in aktivnosti za preprečevanje nasilja v družini. Z namenom dviga ozaveščenosti so organizirali tudi seminar za sodnike in tožilce, ki se srečujejo s primeri družinskega nasilja.

Ob koncu projekta so izdali tudi poročilo, v katerem so po njenih besedah želeli oceniti stanje glede implementacije zakona o preprečevanju nasilja v družini in določiti, kaj je treba izboljšati na tem področju.

"Zakonodaja ne odgovarja na potrebe žensk"
Zatrdila je, da je omenjeni zakon napisan "spolno nevtralno", kar pomeni, da naj žrtve ne bi bile definirane glede na statistike, ki pričajo, da so žrtve večinoma ženske, povzročitelji pa moški. To naj bi se odražalo v politikah, kot so nacionalne resolucije in akcijski načrti, ki naj ne bi odgovarjale na potrebe žensk, ki so v 80 odstotkih primerov žrtve nasilja v družini, medtem ko so moški v 90 odstotkih primerov povzročitelji. S tem naj bi se še bolj povečevala neenakost moči spolov.

Prepričana je, da bi moral zakon posebej odgovarjati na potrebe žensk, pa tudi otrok, starejših oseb, invalidov in oseb z motnjami v duševnem zdravju, ter ponujati programe in pomoč, ki bi bili oblikovani glede na specifiko teh skupin. Kot pravi, se ne glede na "spolno nevtralnost" zakona v Pravno-informacijskem centru ukvarjajo predvsem z nasiljem nad ženskami.

Poudarila je tudi dolgotrajnost sodnih postopkov v primerih družinskega nasilja, ki po njenem mnenju povečuje možnost umika žrtve. Kot pravi, ima tudi tuja praksa za eno največjih težav umik žrtve iz postopka in njeno pasivnost, zaradi česar naj bi bila priprava žrtve na postopek zelo pomembna. Delo policije je na drugi strani ocenila kot pozitivno, čeprav policisti v primerih prijave nasilja v družini še vedno pogosto pišejo globe zaradi kršenja reda in miru, ki pa jih morajo nato praviloma plačati žrtve.

"Mediji so dolžni varovati identiteto žrtve"
Bervar Strnadova je poudarila tudi pomen varovanja identitete žrtve, kjer imajo posebno vlogo mediji. "O žrtvah ali povzročiteljih nasilja ne smejo biti javnosti posredovani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev ali njeno družino. Posredovanje podatkov je dopustno le, če polnoletna žrtev s tem soglaša. Večkrat smo videli, da glede tega nastajajo težave. Četudi so starši ali skrbnik dolžni otroka varovati, menimo, da je brez odgovornih medijev to zelo težka naloga. Predlagali bi večjo aktivnost na področju ozaveščanja medijev o problematiki in specifikah nasilja v družini, s čimer bi lahko dosegli korektnejše poročanje," je dejala.